Peter Brelih (tudi Petrus Brelih), slovenski planinec, uradnik in zbiralec ljudskega blaga, * 25. junij 1882, Cerkno, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Znan je kot pobudnik za obnovitev laufarije.
Življenje Peter Brelih je izhajal iz premožne cerkljanske družine. Njegova mati je bila Margareta (roj. Obed), oče pa Avguštin, ki je bil uspešen strojar in trgovec s kožami. Osnovno šolo je obiskoval v Cerknem in Škofji Loki. Maturiral je leta 1905 na višji realki v Ljubljani. Študij je nadaljeval na visoki tehnični šoli v Pragi, kjer je študiral zavarovalno tehniko. Tam je bil dejaven v slovenski študentski skupnosti, med drugim kot urednik lista Slovenski tehnik in predsednik Kluba slovenskih tehnikov.
Po vrnitvi domov je delal kot knjigovodja in soustanovitelj Kmetske posojilnice v Cerknem, med prvo svetovno vojno pa kot občinski uslužbenec v Sv. Luciji. Po optaciji za Jugoslavijo se je preselil v Ljubljano, kjer je postal načelnik knjigovodstva Pokojninskega zavoda (pozneje Federalnega zavoda za socialno zavarovanje) in vodil finančni del gradnje Nebotičnika. Bil je aktiven član Sokola in Planinskega društva Cerkno, sodeloval pri ureditvi poti do Partizanske bolnice Franja, izgradnji koče na Poreznu ter raziskovanju Ravenske jame.
Med drugo svetovno vojno je sodeloval v NOB in bil dvakrat interniran – najprej v Italiji, nato v Dachau. Domov se je vrnil leta 1945. Po vojni se je redno vračal v Cerkno in se posvečal razvoju domačega kraja.
Obnova laufarije Brelih je že pred drugo svetovno vojno začel zbirati ljudsko gradivo o cerkljanski laufariji. Pri rezbarju Francu Peternelju je naročil izdelavo treh laufarskih mask, ki jih je dokončal Avguštin Hadalin in so od leta 1947 del zbirke Slovenskega etnografskega muzeja.
Po vojni je bil glavni pobudnik ponovne uprizoritve Laufarije. Leta 1956 je bila ob sodelovanju pripravljalnega odbora izvedena z novimi maskami in opravami, izdelanimi po spominih najstarejših Cerkljanov. Na pobudo Nika Kureta je nastal tudi etnografski film Laufarji v Cerknem, pri katerem je sodeloval tudi Brelihov sin Boris.
Leta 1991 so maske cerkljanskih laufarjev postale razglašene za spomenik premične kulturne dediščine, od leta 2012 pa je Cerkljanska laufarija vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine.
Sklici
Kategorija:Slovenski planinci Kategorija:Slovenski uradniki Kategorija:Slovenski folkloristi Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana