Mohamed Abu’l-Kasim Ibn Havkal (), znan tudi kot Abu al-Kasim bin Ali Ibn Havkal al-Nasibi, rojen v Nisibisu v Zgornji Mezopotamiji,Svat Soucek. A History of Inner Asia (Cambridge University Press:2000), str.73. je bil arabski muslimanski pisec, geograf in kronist, od leta 943 do 969 svetovni popotnik.Ludwig W. Adamec (2009), Historical Dictionary of Islam, str. 137. Scarecrow Press. . Njegovo najslavnejše delo je Surat al-Ard (, Obraz Zemlje), napisano leta 977. Datum njegovega rojstva in smrti nista znana. Umrl je po letu 978.
Biografija Podrobnosti o Ibn Havkalovem življenju so povzete iz vsebine njegove knjige. Zadnjih 30 let svojega življenja je preživel na potovanjih po oddaljenih delih Azije in Afrike ter pisal o različnih stvareh, ki jih je videl na svojem potovanju. Eno od potovanj vzdolž vzhodnoafriške obale ga je pripeljalo 20° južno od ekvatorja, kjer je odkril velike populacije ljudi v regijah, ki so jih starogrški pisci imeli za neprimerne za bivanje.
Ṣūrat al-’Arḍ Ibn Havkalovo veliko geografsko delo Surat al-Ard je revidirana in razširjena vsebina knjige z naslovom Masālik ul-Mamālik (Knjiga poti in kraljestev) avtorja Abu Izaka al-Istahrija (pred 908 - po 951), ki je bila sama revidirana izdaja dela Źuwar al-aqālīm Ahmeda ibn Sahla al-Balhija (ok. 921). Ibn Havkal je bil več kot le urednik. Bil potopisec in pisal v slogu, ki mu je kasneje sledil Abu Ubajdalah al-Bakri v svojem delu Kitab al-Masālik wa-al-Mamālik, literarnem žanru, ki je uporabljal poročila trgovcev in popotnikov. Ibn Havkal v svoj opis Sicilije v času dinastije Kalbidov-Fatimidov vnaša humor 10. stoletja. Kot primarni vir se njegova srednjeveška geografija nagiba k pretiravanju, saj na primer kristjane iz Palerma prikazuje kot "barbarske in necivilizirane", kar odraža prevladujočo politiko in stališča njegovega časa. Njegovi geografski opisi z njegovih osebnih potovanj so zanesljivi in so jih šteli za koristne tudi srednjeveški arabski popotniki.
Poglavja o Andaluziji, Siciliji in bogato obdelanem območju Fraksinet (La Garde-Freinet) podrobno opisujejo številne regionalne inovacije, ki so jih uvedli muslimanski kmetje in ribiči.
Poglavje o Bizantinskem cesarstvu, v muslimanskem svetu znanem kot "Dežela Rimljanov", kot so jo imenovali tudi Bizantinci sami, vsebuje njegova opažanja, da se na Kavkazu govori 360 jezikov, lingua franca v regiji pa sta arabščina in perzijščina. Ob opisu Kijeva je morda omenil pot do Volških Bolgarov in Hazarov, ki jo je morda prevzel od Svjatoslava I. Kijevskega.Encyclopedia of Ukraine Objavil je tudi zemljevid Sinda in poročili o geografiji in kulturi Sinda ter reki Ind.
Izdaje Neznan avtor je leta 1233 napisal povzetek Ibn Havkalove knjige.
V 70. letih 19. stoletja je slavni nizozemski orientalist Michael Jan de Goeje uredil izbor rokopisnih besedil arabskih geografov in ga objavil pri založbi Brill Leiden v osmih zvetkih s skupnim naslovom Bibliotheca geographorum Arabicorum (Knjižnica arabskih geografov).
Ibn Havkalovo besedilo je bilo leta 1873 objavljeno pod latinskim naslovom Viae et Regna, descriptio ditionis Moslemicae auctore Abu'l-Kásim Ibn Haukal (Poti in kraljestva, opis muslimanskih ozemelj avtorja Abu'l-Kásima Ibn Havkala).
Sklici
Kategorija:Rojeni v 10. stoletju Kategorija:Umrli v 10. stoletju Kategorija:Arabski geografi Kategorija:Arabski kronisti