Koridor Zarafšan-Karakum je 866 km dolg in eden od najpomembnejših odsekov svilne poti.
Ta del svilne poti poteka ob reki Zarafšan in nato proti jugozahodu skozi Uzbekistan, Tadžikistan in Turkmenistan, gre skozi tri kraje svetovne dediščine – Samarkand, Buharo in Merv – ter puščavo Karakum. Ob tej poti so razkošne trgovske rezidence, citadele, zgodnjeislamske mošeje, napredni namakalni sistemi in široka paleta karavanserajev. Vse to priča o živahni trgovini in kulturni izmenjavi v regiji.
Svilna pot, zlasti ta odsek, zaradi svojega poteka v smeri vzhod-zahod in povezav z drugimi koridorji velja za talilni lonec etničnih skupin, kultur in religij. Tu je potekala živahna izmenjava znanosti in tehnologije.
Na 45. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo od 10. do 25. septembra 2023, je bil skupni predlog Uzbekistana, Tadžikistana in Turkmenistana vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine pod nominacijo 1675 na podlagi meril (ii), (iii) in (v). Na koridorju je nominiranih 34 lokacij.Nomination Text 1675. (PDF, 177 MB) In: International Institute for Central Asian Studies, abgerufen am 20. September 2023
Seznam krajev + ID Ime Lokacija (regija) Slika Opis1675-001Naselje HisorakTadžikistan170pxJe največji urbani spomenik v višavju Srednje Azije, ki leži na nadmorski višini 2250 metrov, meri več kot 7 hektarjev in ima odlično ohranjeno arhitekturo iz 7. in 8. stoletja. Obstoj tega visoko razvitega naselja v gorah, kjer danes ni mest, priča o izjemni volji Sogdijcev in njihovi sposobnosti, da preživijo ostre vremenske razmere. Arhitektura naselja Hisorak je dobro ohranjena. V njem so našli številne organske najdbe: fragmente tekstila in oblačil, lesene pripomočke, vključno z izrezljanimi stropnimi ploščami in sogdijskimi dokumenti, žito, usnje, krzno, mumificirane pse itd. Kot veličasten urbanistični in utrdbeni projekt se Hisorak ponaša z bogato okrašeno palačo v Citadeli I. Naselje priča tudi o sogdijski palačni arhitekturi in opremi. Je tudi izjemna trdnjava, prilagojena gorskemu grebenu in urbano naselje v težko dostopni gorski regiji z ostrim podnebjem.1675-002Trdnjava na gori MugTadžikistanV trdnjavi Mug so odkrili edino večjo najdbo dokumentov, ki se nanašajo na dogodke v Sogdiji, napisanih s sogdijskega vidika. Ti dokumenti predstavljajo enega glavnih virov podatkov o dogajanjih na svilni poti v 8. stoletju, ko so se Arabci, Turki, Kitajci, Perzijci (zaratustrovci in muslimanski spreobrnjenci), Horezmijci in Sogdijci borili za prevlado v regiji.1675-003Naselje KumTadžikistan170pxGorsko naselje Kum, ki ga sestavljajo zelo dobro ohranjena citadela, palača, hiše in utrdbe je kraj, kamor se je pred preganjanjem zatekel Davastiš, zadnji vladar Panjakenta. Naselje odraža nacionalno kulturo in življenje v sogdijskem višavju v poznem 7. in začetku 8. stoletja.
Izkopavanja večine naselja Kum, skupaj z zapisi, najdenimi v citadeli na gori Mug, omogočajo natančnejši vpogled v razmere in izzive, s katerimi so se soočali prebivalci gorske Sogdije. Kum kaže na urbanistično načrtovanje naselij in utrdb vzdolž svilne poti, pa tudi na gradnjo palač malih sogdijskih knezov, vpletenih v trgovino na svilni poti. Ponazarja tudi izjemno človeško dejavnost v surovem gorskem okolju in z arheološkimi dokazi priča o islamizaciji regije.1675-004Trdnjava Gardani hisarTadžikistanGardani hisar je edino v celoti izkopano podeželsko naselje Sogdijcev iz 7. do začetka 8. stoletja. Je referenčno mesto za življenje preprostih Sogdijcev v višavju, ki se razlikuje od palač, trdnjav ali templjev, znanih v drugih delih Sogdije.1675-005Trdnjava Tali Hamtuda TadžikistanTali Hamtuda je izjemen primer poznoantične in zgodnjesrednjeveške trdnjave v regiji. Dobro ohranjena trdnjava izvira iz 1. stoletja našega štetja, obdobja tik pred razcvetom sogdijske civilizacije ob svilni poti. Njena odlična ohranjenost jasno prikazuje interakcijo med visoko razvito kulturo sogdijske nižine in bolj arhaično kulturo gorskih regij ter vpliv prve na slednjo.1675-006Mavzolej Hodže Mohameda BašorojaTadžikistanZa mavzolej velja posebej omeniti okrasitev fasade z izrezljano terakoto, kar je redka značilnost za stavbe iz 14. stoletja. V notranjosti mavzoleja so številne različne vrste dekoracij, kot so rezbarjen les, ploščice, majolika, neglazirana in glazirana terakota ter redko videno rezbarjena surova glina. Takšnega bogastva tehnik in takšne kombinacije dekorativnih slogov ne najdemo v nobenem drugem spomeniku v Srednji Aziji.1675-007Namakalni sistem ToksankorizTadžikistan170pxToksankoriz je najbolje ohranjen vodni predor v porečju reke Serafšan. Za razliko od namakalnih sistemov Irana ali Turfanske oaze ne gre za podzemni kanal, temveč za galeriji podoben kanal, izklesan skozi skalo.
Struktura je dokaz človekove interakcije z okoljem in služi kot dokaz o rabi naravnih virov med intenzivnim dogajanjen na svilni poti v srednjem veku. Sistem je bil zgrajen in razširjen med 6. in 12. stoletjem in je deloval do 30. let 20. stoletja.1675-008Naselje SanjaršakTadžikistanNaselje Sanjaršak je bilo sogdijsko mesto in eno najpomembnejših urbanih središč v zgornji dolini Zarafšane ter največje naselje v bližini Pendžikenta. Nadzorovalo je trgovsko pot prek Magiandarje do doline Kaškadarja. Za razliko od Pendžikenta je Sanjaršak obstajal še v zgodnjem samanidskem obdobju in predstavlja redek primer prehoda sogdijskega urbanega prostora iz 8. v 9. stoletje. Sanjaršak prikazuje nekatere najbolje ohranjene in najimpresivnejše primere sogdijske stanovanjske arhitekture v Srednji Aziji, ki ponekod dosežejo višino do 6 metrov.1675-009Stari PandžakentTadžikistan170pxStara sogdijska knežja prestolnica je cvetela predvsem v 7. in 8. stoletju in je pomembno arheološko najdišče.1675-010Tempelj Jartepa IIUzbekistanArheološko najdišče Jartepa II je primer zoroastrskega templja na svilni poti in zunajmurskega pan-sogdijskega svetišča. Najdišče je bilo verjetno povezano z ustanovitvijo kulta Nane in je bilo del mreže zoroastrskih svetih mest, ki so se pojavila vzdolž svilne poti v 5. stoletju.1675-011Sulejmantepa UzbekistanArheološko najdišče Sulejmantepa je primer krščanskega samostana Cerkve vzhoda na svilni poti in priča o širjenju vzhodnosirskega krščanstva vzdolž svilne poti v 5. stoletju in njegovem nadaljnjem razvoju do 14. stoletja, ko je krščanstvo izginilo iz koridorja Zarafšan-Karakum.1675-012Naselje KafirkalaUzbekistan170pxKafirkala je bila verjetno kraljeva rezidenca Ikšidov, predislamskih vladarjev Samarkanda. Predstavlja zgodnjo islamizacijo koridorja Zarafšan-Karakum, saj je naselje ohranilo svojo gospodarsko vlogo tudi po arabski osvojitvi. Je primer izkoriščanja vodnih virov in utrjevanja. Kafirkala je bila pomembno proizvodno središče na svilni poti, zlasti zaradi svojih lončarskih peči, izvora pozne sogdijske lončarske proizvodnje z uporabo sljude za posnemanje srebra. Posoda ima veliko podobnosti s kovinsko in keramično posodo.1675-013Naselje DabusijaUzbekistan Dabusija je primer kontinuitete poselitve in urbanega razvoja, ki je trajala od 19. stoletja pr. n. št. do 6. stoletja n. št. Bila je središče protoindustrije in obrti. Z njenimi kovinskimi in tekstilnimi izdelki se je trgovalo vzdolž cele svilne poti. Kot središče učenja je bilo naselje Dabusija povezano s številnimi učenjaki, filozofi, jezikoslovci in poznavalci islamskega prava in teologije.1675-014Arhitekturni kompleks šejka KasimaUzbekistan 1675-015Mavzolej Mira Sajuda Bakroma Uzbekistan170pxSkoraj v celoti ohranjen mavzolej odraža razvoj srednjeazijske arhitekture na splošno in še posebej spominskih stavb.1675-016Karavanseraj Rabat-i MalikUzbekistan170pxRabat-i Malik ima v zgodovini perzijske arhitekture posebno mesto zaradi impresivne zasnove fasade z okrasno vdelanimi valjastimi stebri na stenah, ki obdajajo glavni vhodni portal. Karavanseraj, zgrajen med letoma 1068 in 1080, je bil eden največjih te vrste. Ohranjen je samo njegov vhod.1675-017Malik sardobaUzbekistan170pxCisterna je bila zgrajena v 11. stoletju za oskrbo Rabat-i Malika z vodo. Voda se je dovajana iz reke Zaravšan po podzemnem kanalu in se tam shranjevala skozi vse poletje. Zahvaljujoč 12 metrov visoki kupoli, ki jo je ščitila pred vročino, je voda ostala čista in hladna. Sardoba je bila vir pitne vode tudi za mimoidoče popotnike in karavane.1675-018Degaronova mošeja UzbekistanDegaronova mošeja, zgrajena verjetno v 11. ali 12. stoletju, je ena najzgodnejših islamskih verskih zgradb v Uzbekistanu. Čeprav je islamska zgradba, njen arhitekturni slog bolj spominja na predislamske zgradbe. Njena zunanjost spominja na zoroastrski tempelj, medtem ko je obokan strop značilen za islamske zgradbe. Mošeja je zaradi te nenavadne strukture edinstvena.1675-019Časma Ajubov mavzolej Uzbekistan170pxČasma Ajubov mavzolej je reprezentativen tip mavzoleja in arhitekturne dekoracije iz obdobja Karakanidov od 11. do sredine 15. stoletja. Oblika mavzoleja je bila že takrat edinstvena, ker takšnega potrala ni imel noben drug mavzolej. Originalna izrezljana dekoracija iz enobarvne terakote, obarvane z zlato okro, je zelo edinstvena za predmongolsko obdobje od 12. do 13. stoletja. Poudarki turkizne glazure so eden najzgodnejših primerov uporabe barve in odražajo pomemben korak v keramični tehnologiji, ki se je kasneje razširila po koridorju svilne poti.