Analiza diskurza je interdisciplinarna metoda raziskovanja, ki se osredotoča na jezikovne strukture in njihove pomene v komunikaciji. Zanima jo, kako se jezik uporablja v različnih okoliščinah in kako različne vrste jezika vplivajo na oblikovanje družbene identitete, moči in družbenih odnosov.
V najširšem pomenu je analiza diskurza analiza jezika, vendar jezikovnega sistema ne razlaga, temveč opisuje njegovo rabo. Osredotoča se na analizo funkcij jezika v rabi. Diskurz se razdeli na dele, ki se analizirajo, in se ugotovitve povežejo v celovito analizo. Diskurz se nanaša na vse oblike komunikacije: govor, pisanje, vizualne predstavitve, idr. Sestavlja ga besedilo in kontekst nastanka besedila. Nikoli ni nevtralen, saj utrjuje ali izziva hierarhije (spolne, razredne, idr.).
Osnovne predpostavke in metode analize diskurza Osnovne predpostavke diskurzivne analize so, da se jezik vedno pojavlja v kontekstu, ki je formalen ali neformalen, in je od njega odvisen, da je interaktiven in z njim vzpostavljamo komunikacijo ter je njej namenjen. Analiza diskurza proučuje vsebino izjav in kontekst, v katerem so se izjave pojavile, ter vpliv konteksta na interpretacijo pomenov. To vključuje analizo socialnih, kulturnih in političnih aspektov, ki oblikujejo komunikacijo.
Preučuje se, kako se določeni jeziki uporabljajo za ohranjanje ali izpodbijanje družbenih norm, vrednot in struktur moči. S tem analiza diskurza odkriva ideološke predpostavke, ki vplivajo na način, kako ljudje razumejo svet. Analiza diskurza omogoča vpoglede v način, kako jezik oblikuje naše razumevanje identitete, kulturnih norm in družbenih struktur. Vprašanja, ki si jih zastavlja analiza diskurza, so med drugim: povezanost izjav, ki si sledijo; kdo nadzoruje diskurz in kako; menjevanje vlog govorcev in poslušalcev; uvajanje novih in zaključevanje starih tem ... pri tem pa se uporablja tako kvalitativne pristope kvalitativne pristope, ki med drugim vključujejo analizo besedil, opazovanje in intervjuje, kot tudi kvantitativne metode, osredotočene na statistično obdelavo jezikovnih podatkov.
Temeljna načela analize diskurza Analiza diskurza je izkustvena. Gradivo je avtentično, prihaja iz govorne skupnosti in dokazuje, kako ljudje dejansko uporabljajo jezik. Diskurz ni le zaporedje jezikovnih enot, v okviru družbenih ter kulturnih kontekstov in njihove interpretacije pa dobimo jezikovni pomen. Je vpet v interakcijo, saj se strukture, pomeni in dejanja vsakodnevnega diskurza opravljajo interaktivno. Izrečeno, mišljeno ter narejeno je predpostavljeno, da je logično umeščeno (npr. izreki so tvorjeni in interpretirani v lokalnem kontekstu drugih izrekov). Način izrečenega, mišljenega, narejenega pa je odvisen od govorčeve namere, konvencionalnih strategij za prepoznavanje namer, pomenov in vlog jezikovnih oblik v okviru nujnega, neposrednega konteksta drugih izrekov, lastnosti vrste diskurza (npr. pripovedovanje, opis, razlaga), družbenega konteksta in kulturnega okvirja prepričanj in dejanj.
Kritična analiza diskurza Kritična analiza diskurza (KAD; angl. Critical Discourse Analysis – KAD) je raziskovalni pristop k analizi diskurza, ki preučuje, kako jezik soustvarja družbena razmerja moči, ideologije in neenakosti. Jezik analizira kot sistem in skuša razumeti kontekst, v katerem jezik deluje. To pomeni, da preučuje, kako besedila, govor in komunikacijske prakse vplivajo na družbo in jo odražajo.
Glavne značilnosti kritične analize diskurza: Kritična usmerjenost: poleg opisa jezika je glavni cilj odkritje ideoloških pomenov in družbenih razmerij moči. Še posebej se osredotoča na nevidne mehanizme vpliva, npr. v medijih, politiki, učbenikih in oglaševanju. Povezava jezika in moči: jezik obravnava kot orodje družbenega nadzora ali spremembe. Interdisciplinarnost: KAD povezuje jezikoslovje, sociologijo, psihologijo, komunikologijo, filozofijo in politologijo. Kontekstualnost: KAD vključuje družbeni, zgodovinski in institucionalni kontekst besedila ali izjave – pomembno je kdo poda izjavo, komu je namenjena in v kakšnih okoliščinah je nastala.
V doktorski disertaciji z naslovom Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev je jezikoslovka Kaja Dobrovoljc (Dobrovoljc 2018: 9) opredelila analizo diskurza kot raziskovalno področje, katerega temeljna značilnost je »usmerjenost v raziskovanje jezikovne rabe nad ravnjo stavka.«
Viri in literatura Schiffrin, Deborah (1994). Approaches to discourse. (Blackwell Textbooks in Linguistics, 8). Oxford UK, Cambridge USA: Blackwell.
Kategorija:Človeško sporazumevanje