Travniške stenice (znanstveno ime Miridae) so velika družina stenic, v katero uvrščamo več kot 10.000 opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu. S tem predstavljajo skoraj tretjino znane raznovrstnosti stenic. Kot pove ime, so zelo pogoste na travniških rastlinah, zelo množične pa so tudi na grmovnicah in drevesih.
Opis thumb|left|Prvo krilo travniške stenice z označenim cuneusom So večinoma majhne stenice z ovalnim ali podolgovatim telesom in tankimi nogami, največkrat zemeljskih barv (zelena, rjava ali siva osnovna obarvanost), s katerim se prikrijejo v vegetaciji. Nekatere so pisano obarvane, kar ima verjetno svarilno vlogo. Znane so tudi vrste, ki po telesni zgradbi močno spominjajo na mravlje.
Njihove prepoznavne značilnosti so cuneus (trikoten vrh usnjatega dela krila), nesimetrične strukture na konici zadka in odsotnost očesc (razen pri eni poddružini). Pogosta pri družini je zakrnelost kril. Kljunec (rostrum) je običajno dolg in zašiljen.
Ekologija thumb|Lisasta lepokrilka (Grypocoris sexguttatus) na cvetu Prehrana je raznolika. Večina je rastlinojedih, veliko pa je tudi plenilskih in mrhovinarskih vrst. Na rastlinah ne sesajo iz žil, temveč iz mezofila ali peloda, kjer z encimi v slini razgradijo celice in izsesajo tako nastalo »juho«. Pri nekaterih vrstah osebki tekom življenja menjajo vir prehranjevanja. V odnosu do človeka je nekaj vrst pomembnih kmetijskih škodljivcev, medtem ko druge uporabljajo pri biološkem nadzoru škodljivcev.
Taksonomija Družina je zgodovinsko znana tudi pod mlajšim sinonimom Capsidae. Vanjo uvrščamo več kot 10.000 danes znanih vrst v približno 130 rodovih. Sorodstvena razmerja med podskupinami so še nerazrešena, tudi na najvišji ravni.
Po trenutno sprejeti klasifikaciji ločujemo travniške stenice na osem poddružin, pri čemer je veljavnost zadnje še predmet razprav. Bryocorinae Baerensprung, 1860 Cylapinae Kirkaldy, 1903 Deraeocorinae Douglas & Scott, 1865 Isometopinae Fieber, 1860 Mirinae Hahn, 1833 Orthotylinae Van Duzee, 1916 Phylinae Douglas & Scott, 1865 Psallopinae Schuh, 1976
Tudi v Sloveniji predstavljajo travniške stenice znaten delež vseh znanih vrst stenic za to ozemlje. Taksonomsko zanimivejše so denimo visokogorske vrste, kot je Schmidtov dvoličnik, ki ga je odkril kranjski prirodoslovec Ferdinand Jožef Schmidt v Kamniško-Savinjskih Alpah, in slovenski endemit Saulijev dvoličnik, najden samo na pobočjih Vremščice.
Sklici
Zunanje povezave
Gogala, Andrej. Travniške stenice na spletišču Stenice Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije
Kategorija:Stenice Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831