Grad Orašac (tudi Trdnjava Orašac) je majhen grad na strmem hribu, nad desnim bregom Une, 11 km pod Kulen Vakufom na območju občine Bihać v Bosni in Hercegovini. Zgradili so ga Osmani v začetku 18. stoletja.
Nahaja se na strmem hribu, nedaleč od desnega brega Une, v naselju Orašac, 11 km pod Kulen Vakufom.
Zgodovina
Grad so zgradili med letoma 1703 in 1730, ob srednjeveškem stolpu, ki je pripadal županiji Hum. Kdaj in kdo je zgradil srednjeveški stolpast gradič ni znano. Višina stolpa do strehe je bila približno 16 m. Tloris in prostorska zasnova srednjeveškega gradu Orašac ustreza najstarejšim gradovom Pounja, katerih predstavnik je Sokolac. Ta zasnova ustreza romanski utrdbi. Kasnejši osmanski grad je bil del ostroviškega kapetanata. V gradu je bila nameščena posadka 60 vojakov graničarjev, ki jim je poveljeval dizdar. Leta 1782 je bil dizdar Ahmed-aga, za njim pa Husein-aga Grozdanić in njegov sin, zadnji dizdar pa se je imenoval Derviš-aga. Leta 1833 so bili v gradu trije topovi. Danes je grad v ruševinah, od vsega je najbolje ohranjen stolp.
Opis gradu
Srednjeveški grad Orašac je bil sestavljen iz okroglega stolpa in podolgovatega ovalnega ograjenega prostora, prilagojenega vrhu hriba, v smeri severozahod-jugovzhod.
Stolp je napol izbočen proti severozahodu. Premer notranjega okroglega prostora v stolpu je 5,6 m, debelina zidu stolpa pa 1,9 m. Debelina zidov ograjenega prostora se giblje od 1 do 2,4 m. Del zidu na severovzhodni strani je izginil. Vhod v stolp je bil približno 5 m nad tlemi. Nad vhodom, ki se je končal z lokom, je bila večja odprtina za streljanje. Zgornji deli stolpa so porušeni. Trenutna višina stolpa je približno 13,5 m. Prvotno je imel stolp tri nadstropja, ločena z lesenimi medetažnimi konstrukcijami. Literatura
Hamdija Kreševljaković, Naše starine 1953 - Stara bosanska mesta
Sklici
Orašac