Drago Pahor, slovenski učitelj, politični in kulturni delavec, partizan, publicist, * 11. julij 1905, Škedenj, † 13. junij 1980, Trst.
Življenje in delo Drago Pahor se je rodil v Škednju pri Trstu, ko je bil ta predel mesta še samostojna vas s pretežnim slovenskim prebivalstvom. Oče je bil Miloš, zidarski mojster in tudi odbornik pevskega društva Slava na Kolonkovcu, mati je bila Frančiška (rojena Čok), gospodinja. Obvezno šolanje je opravil v domači vasi, nato je študiral na nemški gimnaziji v Trstu. kjer je s slovenskimi sošolci ustanovil dijaški klub Slava, malo maturo je opravil leta 1919 v Narodnem domu v Trstu. Nato je obiskoval idrijsko realko za eno leto, nadaljeval na učiteljišču v Tolminu, kjer je stopil v tajni dijaški krožek in sodeloval pri glasilih Naše delo in Obzor. V Gorici je bil na prvem kongresu Zveze jugoslovanskih srednješolcev v Italiji izvoljen za predsednika. Maturiral je leta 1924 (pisni del v Tolminu, ustni pa v Vidmu) in postal učitelj. Decembra meseca leta 1924 je nastopil učiteljsko službo v Barkovljah, kjer pa je ostal le eno šolsko leto, saj je moral na obvezni vojaški rok. Leta 1925 je bil med ustanovitelji slovenskega mladinskega društva Šparta v Škednju. Po vojaški službi se je oktobra leta 1926 vrnil v Trst in je začel poučevati na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu za dve šolski leti. Posvečal se je pisanju v razne revije in liste. Bil je odbornik Zveze mladinskih društev in sodeloval je pri predavanjih in drugih pobudah, po fašističnem razpustu slovenskih društev je organiziral izletništvo med učenci višjih razredov šentjakobske šole. Razdeljeval je ilegalno literaturo in pisal je v Borbo. Da bi se izognil aretaciji je avgusta leta 1928 ilegalno zbežal v Ljubljano, kjer se je hitro vključil v Organizacijo jugoslovanskih emigrantov. Leta 1929 je dobil učiteljsko mesto na Sv. Planini nad Trbovljami, kjer je tudi v vasi Čebine organiziral prosvetno delo, s strokovnimi predavanji, dramskimi prireditvami in ustanovil je celo knjižnico. Jeseni leta 1932 je bil premeščen v Trbovlje, kjer se je oženil z učiteljico Marijo (Minko) Lavrenčič. Še vedno je bil izredno aktiven v prosveti in v sokolski organizaciji, v kateri je vodil več taborov, iz katerih je kasneje nastala stalna taborniška šola. Aprila leta 1941 je bil vpoklican in se po razsulu vrnil v Trbovlje, kjer so ga 19. aprila Nemci aretirali in zaprli najprej v Celju, nato v Mariboru in junija meseca izgnali v Srbijo (v Grad Stalač, ki je okolici Kruševca). Tu je prišel v stik s predstavniki Zveze emigrantskih društev in je zato, da bi se izognil aretaciji, decembra 1941 bežal prek Beograda na Hrvaško. Nato je novembra meseca 1943 s pomočjo emigrantov, ki so bili povezanih z Osvobodilno Fronto, prispel na osvobojeno ozemlje in vključili so ga najprej v Belokranjski, nato v Kočevski odred. Julija leta 1944 so ga poslali na Primorsko kot okrožnega šolskega nadzornika srednjeprimorskega okrožja, kjer je ustanavljal in nadzoroval partizanske šole, organiziral konference in učiteljske tečaje, s katerimi so se pripravljale strukture za prevzem primorskega šolstva po zaključku vojne. Urejeval in reorganiziral je šolstvo v Sežani, Gorici in kasneje v Trstu, kjer ga je jugoslovanska oblast imenovala za šolskega nadzornika tržaške občine. Po koncu druge svetovne vojne je Drago Pahor, ob prevzemu Oblasti s strani ZVU - Zavezniške Vojaške Uprave v Trstu, odklonil imenovanje za šolskega nadzornika, ker zavezniki niso priznali šolskih organov PNOO-ja in MOS-a. Odklonil je tudi vsakršno sodelovanje s šolniki in izobraženci, ki so se pred novo jugoslovansko oblastjo iz Slovenije umaknili v Trst. Začela se je ostra polemika med ZVU in Pahorjem predvsem glede slovenskega učnega programa, učbenikov in nastavljanja begunskih učiteljev, na drugi strani pa učiteljev, ki jim je ZVU odrekala imenovanje, ker jih je predlagala komunistična oblast, ki je trajala mnogo let. Po informbirojevski resoluciji je bil tudi Pahor v središču polemike in tarča napadov, tako je leta 1950 prevzel načelstvo Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Leta 1953 so ga imenovali za upravnika Dijaškega doma v Trstu, kjer je ostal do upokojitve leta 1965.
Drago Pahor je ustanovil prvo taborniško Družino Belih galebov v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, 24. maja 1954 je prišlo do ustanovnega občnega zbora taborniške organizacije Rod modrega vala - RMV, prvi načelnik je bil prav Drago Pahor, brat Perun. Leta 1959 so slovenske tabornike organizirali tudi v Gorici.
Drago Pahor je celo življenje mnogo pisal, bibliografijo njegovega publicističnega dela so izdali v Jadranskem koledarju leta 1981 in obsega štiri knjižne izdaje ter navaja skoraj 900 naslovov člankov, razprav in ocen, čeprav je mnogo člankov in prispevkov v raznih revijah, listih in časopisih, ki jim ni bilo mogoče ugotoviti avtorstva (zaradi psevdonimov ali ker so anonimni) in so verjetno izšli izpod njegovega peresa. Bil je prvi urednik Jadranskega koledarja.
Drago Pahor je prejel mnogo nagrad in odlikovanj, med najpomembnejšimi so:
Žagarjeva nagrada za izredne uspehe pri vzgojnem in izobraževalnem delu (1971), Zlati znak Zveze tabornikov Slovenije (1976), Priznanje Zveze mladine Slovenije za uspešno in požrtvovalno delo z mladimi (1976), Red zasluge za narod s srebrnimi žarki (1976), Odličje boja in dela SKGZ za življenjsko delo na področju vzgoje, prosvete in zgodovinopisja in prispevek v boju za pravice Slovencev v Italiji (1979),https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf Red zasluge za narod s srebrno zvezdo (1980), Spominska medalja Predsedstva SFRJ za sodelovanje v osvobodilni borbi narodov in narodnosti Jugoslavije, za prispevek k skupni zmagi nad fašizmom in za zbližanje in prijateljstvo med narodi (1981).
Drago Pahor se je vse življenje boril za pravice Slovencev in še posebno po drugi svetovni vojni si je prizadeval, da bi Slovenci v Italiji spet dosegli pošteno obravnavo, ki so jo zabrisali leta fašizma.
Sklici
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski kulturni delavci Kategorija:Slovenski partizani Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Tržaški Slovenci