Galdan Ceren Kan (; ) je bil ojratski princ in od leta 1727 do svoje smrti kan Džungarskega kanata, * 1693, † 1745.
Vladavina Po ustoličenju je nadaljeval očetovo politiko konfrontacije z dinastijo Čing. Zavrnil je vdajo Lobsanga Dandžinga, vodje upora Kokonorskih Hošutov leta 1723, in vodil pohod proti Mongolom Halkom, vazalom dinastije Čing.
Spomladi leta 1729 je izbruhnila nova vojna proti dinastiji Čing, v kateri je Galdanova vojska dosegla številne zmage. Vojna se je vlekla do leta 1739. Mirovna pogajanja so se začela že leta 1734. Po Daijevih besedah sta sprti strani leta 1737 končno sklenili mirovni sporazum, s katerim je Galdan Ceren sprejel pogoj, da bo Čingom plačeval davek. Leta 1739 je bila s sporazumom določena meja med Džungarji in Čingi na Altaju in Uvskem jezeru.
Galdan Ceren ni krepil samo vojaške moči svojega kanata, ampak si je prizadeval tudi izboljšati njegove gospodarske in tehnološke temelje. Na svojih pohodih je ujel številne učene može in jih zaposlil v korist svoje države. Prebivalci turških oaz so gradili in razvijali namakalne sisteme za kmetijstvo, on sam pa je zgradil tovarne za proizvodnjo žameta, papirja in oblačil.
Imel je močno vojsko 80.000–100.000 konjenikov. Vsi so bili oboroženi s strelnim orožjem in z zadostnim številom konj. S pomočjo ujetih častnikov, kot je bil Šved Johan Gustaf Renat, je razvil tudi svojo majhno vojaško industrijo. Vse to se je financiralo iz prihodkov, pridobljenih z nadzorom nad trgovsko potjo med Rusijo in dinastijo Čing, imenovano čajna pot. Po tej poti se je z Daljnega vzhoda trgovalo vse do Moskve.
Ko je Galdan Ceren leta 1745 umrl, je okrepljeni Džungarski kanat postal žrtev nasledstvenega spora med njegovimi tremi sinovi. Kasneje je kanat premagal cesar Čing Čjanlong in izvedel genocid nad Džungarji.
Potomci Galdan Ceren je imel tri sinove in hčerko.
Sinovi: Lama Dordži Cevang Dordži Cevang Daši
Hčerka: Ulam Bajar
Sklici
Viri
Kategorija:Rojeni leta 1693 Kategorija:Umrli leta 1745 Kategorija:Vladarji v 18. stoletju Kategorija:Mongolski kani