Leptochilus quintus je vrsta ose lončarke, opisana leta 1991 na podlagi enega samega primerka (holotipa), identificiranega v Madžarskem prirodoslovnem muzeju v Budimpešti.Gusenleitner J (1991). Zwei neue europäische Eumeniden-Arten (Vespoidea, Hymenoptera). Linzer biologische Beiträge 23(1):289-295. https://www.zobodat.at/pdf/LBB_0023_1_0289-0295.pdf. Primerek je bil zbran leta 1885 v Podvežici, ki je danes del Reke na Hrvaškem. Ker je bil do takrat zbran le en primerek, je vrsta veljala za izumrlo.Gusenleitner J (1993). Bestimmungstabellen mittel- und südeuropäischer Eumeniden (Vespoidea, Hymenoptera). Teil 1: Die Gattung Leptochilus SAUSSURE 1852. Linzer biologische Beiträge 25(2):745–769. https://www.zobodat.at/pdf/LBB_0025_2_0745-0769.pdf.
Samci Nepričakovano so maja in junija 2021 na gori Mosor pri Splitu odkrili šest samcev te vrste, s čimer je vrsta veljala za ponovno odkrito vrsto. 136 let je veljala za izumrlo, saj v celotnem obdobju ni bil zbran noben primerek.Polašek O (2022). Re-discovery of Leptochilus quintus Gusenleitner from the Mosor mountain, Croatia (Hymenoptera; Vespidae), after 136 years of presumed extinction. Natura Croatica, 31(2):217–224. https://hrcak.srce.hr/en/file/417209.pdf Ti osebki so bili zbrani na zelo ozki gorski poti, na območju, ki ga je leta 2017 močno prizadel požar. Genska analiza dveh od teh osebkov je pokazala, da sta se razlikovala v dveh baznih parih gena COI, kar nakazuje, da je populacija ohranila določeno genetsko raznolikost in morda ni močno ogrožena. V začetku junija sta bila zbrana in izpuščena še dva samca, vendar brez ulova samice, ki je ostala neopisana. Zanimivo je, da je bil holotipu podoben le eden od samcev, ki je imel popolnoma črn oglavni ščit; vsi ostali, vključno z dvema izpuščenima osebka, so imeli na oglavnem ščitu rumene oznake. To je ena najmanjših evropskih os iz družine pravih os, z dolžino telesa do 6 mm.
Samice Dve samici iste vrste sta bili na isti lokaciji zbrani leto pozneje, kar je omogočilo njihov opis.Polašek O (2022). The description of Leptochilus quintus GUSENLEITNER, 1991, female, with further notes on its distribution and life cycle (Hymenoptera, Vespidae). Linzer biologische Beiträge 54(1):251-256. https://www.zobodat.at/pdf/LBB_0054_1_0251-0256.pdf. Dodatni osebki so bili zbrani na še eni lokaciji na gori Mosor ter na Kozjaku in Dinari. Osebki so bili zbrani na le petih lokacijah vzdolž skoraj 130 km skrbno pregledanih gorskih poti, kar kaže na razdrobljeno in neenakomerno razširjenost. Trenutno vrsta velja za endemita Hrvaške.Leptochilus (Lionotulus) quintus Gusenleitner, 1991. Fauna Europea https://fauna-eu.org/cdm_dataportal/taxon/664f5aba-96d1-40fc-bead-9d16672d7e97 Več taksonomskih vprašanj v tem rodu v Južni in Vzhodni Evropi ostaja nerešenih,Arens W (2012). Die solitären Faltenwespen der Peloponnes (Hymenoptera: Vespidae: Raphiglossinae, Eumeninae). 2 Teil. Linzer biologische Beiträge 44(2):933-971. https://www.zobodat.at/pdf/LBB_0044_2_0933-0971.pdf vključno z razmerjem med vrstama L. quintus in L. crassipunctatus (Maidl), kar zahteva nadaljnje taksonomske raziskave in genetske primerjave.
Sklici
Kategorija:Prave ose Kategorija:Taksoni, opisani leta 1991 Kategorija:Favna Hrvaške