Leopold Potzinger, avstrijski krščansko-socialni politik, poslanec, teolog, duhovnik v Apačah, * 27. september 1870, Zgornja Purkla † 18. marec 1933, Gradec
Zgodnja leta in šolanje Leopold Potzinger se je rodil v Zgornji Purkli blizu Gornje Radgone. Po končani gimnaziji se je posvetil študiju teologije v Gradcu in bil 20. julija 1893 posvečen v duhovnika. Njegov intelektualni razvoj je dosegel vrhunec leta 1908 z ubranitvijo doktorske disertacije z naslovom Das Gelübde und Opfer Jephtas (). Z obravnavo starozavezne zgodbe o neizprosni zavezi Bogu je Potzinger nakazal svoj pogled na svet kot vzročno-posledično urejeno celoto, v kateri je človekova dolžnost prevzem absolutne moralne odgovornosti za sprejete zaveze, ne glede na okoliščine.
Politično delovanje Leta 1911 je bil kot predstavnik Krščansko socialne stranke (CSP) v 20. štajerskem volilnem okolišu (Fehring, Cmurek in Radgona) izvoljen v 12. avstrijski državni zbor, kjer je ostal vse do razpada monarhije. Tekom delovanja v parlamentu ni bil znan le po svojih ideoloških govorih, ampak tudi po svojem poznavanju finančnega in davčnega prava.
Kot glavni poročevalec () finančnega in proračunskega odbora je bil neposredno odgovoren za državni proračun, leta 1912 in 1913 je vodil razprave o Zakonu o dohodnini (), kjer je uveljavljal davčne olajšave, ki so neposredno krepile ekonomsko moč nemških posestnikov na Štajerskem.
Zapisnik z 2. decembra 1915 razkriva, da ga je Okrajno sodišče v Radgoni kaznovalo z denarno kaznijo 100 kron zaradi kršitve Zakona o shodih (). Potzinger se ni skliceval na poslansko imuniteto, s čimer je prevzel pravne posledice svojega delovanja in kazen plačal. Po koncu vojne je med oktobrom 1918 in februarjem 1919 deloval še v Začasni narodni skupščini nemške Avstrije.
Župnikovanje v Apačah Vzporedno s politično kariero je leta 1909 prevzel vodenje župnije v Apačah, ki je bila takrat močan nemški jezikovni otok. Po letu 1918, ko je Apaško polje pripadlo takratni Kraljevini SHS, je Potzinger postal osrednja figura nemškega upora proti novi državni upravi. Ostro je nasprotoval vpeljavi slovenščine v Cerkev, zaradi česar so ga tedanji slovenski mediji pogosto označevali za hujskača in avstrijskega agitatorja.
Smrt Zaradi hude bolezni je bil prepeljan v deželno bolnišnico v Gradec, kjer je 18. marca 1933 umrl. Pokopan je na centralnem pokopališču v Gradcu. Na njegovem nagrobniku je napis , .
Viri Stenographische Protokolle des Abgeordnetenhauses des Reichsrates, Dunaj (zasedanja: 23. junij, 5. in 6. julij 1911; 19. junij 1912; 15. maj 1913; 2. december 1915; 14. junij 1917). Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si): Arhiv časopisa Murska straža (poročila o narodnostnih sporih, 10. junij 1921; apaški cerkveni spor z vizitacijami 1924) in Slovenski gospodar (osmrtnice in ocene delovanja, marec 1933). Österreichische Nationalbibliothek (ANNO): Poročanja o parlamentarnih odborih in časnik Grazer Post.
Kategorija:Avstrijski politiki Kategorija:Avstrijski teologi Kategorija:Avstrijski duhovniki