Cerkev sv. Jurija (, ali preprosto Црква Свети Ѓорѓи / Crkva Sv. Gjorgji; / ) je makedonska pravoslavna cerkev v vasi Staro Nagoričane, blizu Kumanova v Severni Makedoniji, ki jo je zgradil srednjeveški srbski kralj Štefan Milutin. Omembe vredna je tako po svoji arhitekturi kot po freskah. Velja za mojstrovino iz 14. stoletja iz obdobja Paleologov in ključni primer krščanske dediščine na tem območju.
Donator Napis nad zahodnim vhodom v cerkev omenja Stefana Uroša II. Milutina (1253–1321) kot njenega donatorja.M. Georges Bošković: Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica. In: L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans. Paris 1930, S. 195. Njegove prenove in donacije potrjuje tudi nadškof in biograf Danilo II.Svetozar Radojcić: Die Reden des Johannes Damaskenos und die Koimesis-Fresken in den Kirchen des Königs Milutin. In: Jahrbuch der Österreichischen Byzantinistik. Nr. 22, 1973, S. 301. Donatorjev portret na severni steni prikazuje Milutina poleg zavetnika Jurija in ga zaznamuje simbolična izmenjava daril: cesar podari model cerkve, Jurij pa izroči meč za Milutinove vojaške zasluge. Slednjega omenja tudi napis, ki se nanaša na zmago nad Turki in tako namiguje na gradnjo cerkve v letu 1312/13.Elizabeta Dimitrova: The Church of St. George at Staro Nagorichino. In: Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia. Skopje 2014, S. 83-84. 92.
Arhitektura Cerkev s tlorisom grškega križa dopolnjuje narteks, bema in naos pa sta razdeljena s kamnitim ikonostasom. Svetišče obdajata proteza (sever) in diakonikon (jug). Glavno kupolo podpira osmerokotni tambur, pendantivi pa tvorijo prehod med tema dvema elementoma. Še štiri manjše kupole, ena na vsakem vogalu cerkve, dopolnjujejo dekoracijo. Zunanji narteks je v zelo slabem stanju, kar pomeni, da so ostali le spodnji deli sten. Ta element je bil dodan kasneje, saj je bila cerkev verjetno del rastočega samostana, ki se je soočal s problemom pomanjkanja prostora. Vendar je že obstajal notranji narteks, ločen z dvema stebroma z nižjimi loki kot ostali v spomeniku in z drugačnim ikonografskim programom.M. Georges Bošković: Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica. In: L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans. Paris 1930, S. 203. 206.
Izmenično zasnovo stavbe je mogoče opaziti na fasadi z višine 5 m. Spodnji del je sestavljen iz velikih peščenjakovih blokov, zgornji del pa iz izmenjujočih se vrst kamna in opeke, ki jih drži skupaj malta. Opečni elementi se uporabljajo tudi za poudarjanje niš in oken. Druga razlika je vidna v obliki pregrad. Tiste v spodnjem delu so zaključene z lokom, tiste v zgornjem delu pa imajo preklado. To poudarja, da cerkev pripada dvema različnima gradbenima fazama.M. Georges Bošković: Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica. In: L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans. Paris 1930, S. 195-196. 203. Starejše strukture lahko datirajo v 11. stoletje in jih je po legendi postavil Roman IV. Diogen (vladal 1068–1071),Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle. Paris 2006, S. 111. medtem ko je Milutin to konstrukcijo uporabil za svojo donacijo, dodal pa je le zgornji del cerkve. Še vedno ni jasno, kako je izgledala prva stavba. Morda je imela tri ladje,M. Georges Bošković: Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica. In: L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans. Paris 1930, S. 202. vendar so bile med 10. in 12. stoletjem priljubljene tudi cerkve z le enim prostorom in eno osrednjo kupolo.Vojislav Korać, Marica Šuput: Byzanz. Architektur und Ornamentik. Düsseldorf 2000, S. 131 Bolgarski cesar Mihael III. Šišman Asen je bil pokopan v zidu te stavbe, potem ko je leta 1330 umrl v bitki pri Velbaždu proti srbskemu kralju Stefanu Urošu III. Dečanskemu.
V jugozahodnem kotu so fragmenti stopnišča, ki bi lahko vodilo do prižnice. Med vladavino Milutina je bil vhod zazidan z opeko in dodan omet s freskami. Na severni in južni fasadi so ostanki pilastrov, ki se končajo na višini 4,10 m. Odlomek stebra so našli 3,90 m od južnega zidu, če predpostavimo, da gre za portike za ti dve steni, ki so danes izgubljeni. Zdi se, da jih je vzdrževal Milutin, kot je razvidno iz makete cerkve, ki jo je kralj podaril svetemu Juriju.M. Georges Bošković: Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica. In: L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans. Paris 1930, S. 196-198.
Freske Drug donatorjev napis na južnem delu zahodne stene notranjega narteksa navaja leto 1317/18 kot datum dokončanja fresk pod vladavino škofa Benjamina iz Nagoričana.Elizabeta Dimitrova: The Church of St. George at Staro Nagorichino. In: Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia. Skopje 2014, S. 84. Lahko pa bi se začele že leto prej, saj je stavba precej velika. Slikarja sta bila Mihael Astrapas in Evtihij, ki sta tri desetletja vodila najproduktivnejši umetniški atelje Paleologov. Freske iz Staro Nagoričanov veljajo za njuno mojstrovino. Najdemo dve posvetili Mihaela Astrapasa - eno na ščitu svetnika bojevnika na severni steni naosa, drugo na oblačilih svetnika na jugozahodnem stebru.Elizabeta Dimitrova: The Church of St. George at Staro Nagorichino. In: Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia. Skopje 2014, S. 82. 86-87.
Prizori so razporejeni v do sedem pasov (registrov), ki ležijo drug na drugem, pri čemer ta zasnova zajema le naos. Najnižje območje predstavljajo geometrijski vzorci. V drugem pasu so razporejene svetniške figure (bojevniki, mučenci, menihi, apostoli, asketi), kot so Pahomij, Kozma Jeruzalemski in Janez Damaščanski. Ta register najdemo tudi v notranjem narteksu. Naslednje območje sestavljajo prizori iz življenja sv. Jurija, zlasti njegovo mučenje. Kristusovo trpljenje je upodobljeno eno raven višje, nad njim njegov nastop po vstajenju, ki mu sledijo njegovi čudeži. Zadnji register, ki se večinoma razteza čez oboke, se zaključuje s ciklom velikih praznikov, kot so oznanjenje, Jezusovo rojstvo, Jezusov krst, vstop v Jeruzalem in tako naprej. Apsida je razdeljena na šest pasov: geometrijski vzorci, cerkveni očetje, škofovski doprsni kipi, obhajilo apostolov, škofovski doprsni kipi in Marija na prestolu z otrokom Kristusom v naročju, obkrožena z angeloma Mihaelom in Gabrijelom. Apokrifni prizori iz Marijinega življenja so vidni na stenah proteze, medtem ko so prizori svetega Nikolaja prikazani v diakonikonu. Ikonografski program v notranjem narteksu sestavlja menologij, imenik spominskih dni in verskih praznikov. Nad zahodnim vhodom je upodobitev Marijinega vnebovzetja.
Slog fresk je slog paleologove renesanse, ki se je pojavila v 13. stoletju in jo zaznamuje oživitev starodavnih oblik z ikonografskimi inovacijami. Ena od značilnosti je razširitev barvnega spektra s toplejšimi odtenki, kot je rdeča in uporaba bele kot poudarka za povečanje dimenzionalnosti oblačil. Poleg tega se poveča število ciklov, kar hkrati povzroči miniaturizacijo figur. To in slabo osvetljeni prostori so razlog za bolj živahne prizore in intenzivnejše geste. Slog, kot je bil pravkar opisan, se je uporabljal zlasti v cerkvah kralja Milutina.Dušan Tasić: Byzantine Painting in Serbia and Macedonia. Beograd 1967, S. XXI-XXII.
Cerkev vsebuje vrsto podob svetnikov in praznikov, predstavljenih v vrstnem redu, kot se praznujejo med letom, kar je eden od zgodnjih srbskih koledarjev, naslikanih v času vladavine kralja Stefana Milutina.
Stanje ohranjenosti Freske so v slabem stanju, zlasti tiste v zgornjih delih in v kupolah. Še posebej severozahodna kupola kaže pomanjkanje pigmentov. Jeseni 2011 so v glavni kupoli zaznali vlago, ki vse bolj uničuje freske. Poleti 2013 je bil sprejet sklep o konservatorskem projektu, ki ga financira Evropska unija, vendar žal še ni izveden.Pance Velkov: The Concept of Authenticity in Byzantine Churches - The Case of Republic of Macedonia. In: Niš and Byzantium. Eleventh Symposium. Nr. 11, 2013, S. 491-492. Dva študenta Univerze Georg-August v Göttingenu sta aprila 2016 začela projekt Makedonske freske 360 (Masco). Njegov cilj je s 360-stopinjskimi panoramskimi fotografijami notranjosti pokazati ogroženo kulturno dobrino in si tako zagotoviti virtualni ogled cerkve.Macedonian Frescos 360 (Masco) Homepage of the Institute for Christian Archaeology and Byzantine History of Art at the Georg-August-University of Göttingen, 26 July 2016, retrieved 14 August 2016.S. C. Kutsal – T. Ziegler, "Macedonian Frescos 360". An approach to investigate the connection between image and space and their meaning in churches, AXIOS Student journal for Archaeology and History of Art 1, 2016, 209–225.
Galerija
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Municipality of Kumanovo (includes picture)
Jurij, Staro Nagoričane Kategorija:Samostani v Severni Makedoniji Kategorija:Šišmani Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1071 Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1313