Ana Čolović Lešoska, makedonska biologinja, * 1979, Skopje, Severna Makedonija.
Od leta 2011 se bori proti gradnji jezov za proizvodnjo hidroelektrične energije v Narodnem parku Mavrovo. Njen namen je zaščititi ogrožene vrste, vključno z balkanskim risom. To je privedlo do umika posojil Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). S tem je prepričala vlado Severne Makedonije, da je ustavila nadaljnja dela na jezovih v narodnem parku. Kot priznanje za njena prizadevanja je bila aprila 2019 ena izmed šestih okoljevarstvenikov, ki so prejeli Goldmanovo okoljsko nagrado.
Življenje in izobrazba Ana Čolović Lešoska se je rodila leta 1979 v Skopju. Med letoma 1997 in 2007 je študirala biologijo na Univerzi v Skopju. Med letoma 2006 in 2010 je izredno študirala okoljsko pravo na Inštitutu Združenih narodov za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR), kjer je diplomirala.
Kariera Leta 2010 je izvedela za načrte za izgradnjo hidroelektrarn v Mavrovu. Ti so vključevali 33 metrov visok jez Boškov Most in 70 metrov visok jez Lukovo Pole. Kot izvršna direktorica Eko-svesti, makedonskega okoljskega raziskovalnega centra, je v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami in aktivisti sprožila kampanjo »Rešimo Mavrovo«. Novembra 2011 je vložila pritožbo pri EBRD, v kateri je pojasnila, da so odobrili posojilo za projekt Boškov most brez izvedbe zahtevane ocene biotske raznovrstnosti. Veleposlanike držav s predstavniki v upravnem odboru EBRD je spodbudila, naj si prizadevajo za prekinitev financiranja. Peticijo, ki jo je sprožila in s katero je pozvala vlado, EBRD in Svetovno banko k zaustavitvi projektov, je podprlo skoraj 100.000 podpisnikov.
Leta 2013 je vložila pritožbo pri Bernski konvenciji o varstvu evropske prostoživeče živali in naravnih habitatov, v kateri je pojasnila, da bi hidroenergetski projekt Boškov most »lahko odločilno negativno vplival na risa«. Decembra 2015 je Bernska konvencija naročila EBRD in Svetovni banki, naj ustavita financiranje, saj bi projekt lahko imel »odločilen negativen vpliv na risa«. Svetovna banka je takoj umaknila sredstva, naslednjega maja pa je bila sprejeta sodna odločba o razveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja za projekt Boškov most. Januarja 2017 je financiranje preklicala tudi EBRD. sličica|Balkanski ris na severnomakedonski poštni znamki
Ostale naloge Med letoma 2006 in 2010 je delala kot trenerka za nevladne organizacije ter odgovorne osebe v upravah in vladah na Inštitutu za usposabljanje Kocka. Od leta 2015 do 2020 je za nevladno organizacijo CEE Bankwatch Network v okviru programov EU za razvojno izobraževanje in ozaveščanje.https://bankwatch.org/team/ana-colovic-lesoska abgerufen am 20. Januar 2024 Od januarja 2020 dela za WWF Adria kot vodja naravovarstvenega projekta PA4NP-II v Severni Makedoniji.
Priznanja Kot priznanje za te dosežke je Ana Čolović Lešoska aprila 2019 prejela Goldmanovo okoljsko nagrado. To je bilo prvič, da je bila nagrada podeljena nekomu iz Severne Makedonijie.
Sklici
Zunanje povezave Ana Colovic-Lesoska's profile on LinkedIn
Kategorija:Makedonski aktivisti Kategorija:Makedonski znanstveniki Kategorija:Prejemniki Goldmanove okoljske nagrade Kategorija:Živeči ljudje