Ermira (Mira) Murati, albansko-ameriška poslovnica, * 16. december 1988, Vlorë, Albanija.
Februarja 2025 je ustanovila zagonsko podjetje za umetno inteligenco z imenom Thinking Machines Lab. Pred tem je bila glavna tehnološka direktorica pri OpenAI in višja vodja produktov pri Tesli.
Zgodnje življenje in izobrazba Tekoče govori italijansko. Pri 16 letih je prejela štipendijo United World Colleges (UWC) za študij na Pearson College na Vancouvrovem otoku v Kanadi, kjer je leta 2007 opravila mednarodno maturo. Po Pearsonu je odšla v Združene države Amerike, da bi nadaljevala študij v programu dvojne diplome, kjer je leta 2011 diplomirala na kolidžu Colby in leta 2012 še iz inženirstva na Thayer School of Engineering na kolidžu Dartmouth.
Kariera Murati je leta 2011 opravljala poletno prakso kot analitičarka pri Goldman Sachsu v Tokiu na Japonskem. Nato je na kratko delala kot pripravnica pri Zodiac Aerospace, preden se je leta 2013 pridružila podjetju za električne avtomobile Tesla kot vodja produktov za Model X. Med letoma 2016 in 2018 je delala za zagonsko podjetje za obogateno resničnost Leap Motion (zdaj Ultraleap).
OpenAI Leta 2018 se je pridružila podjetju OpenAI kot podpredsednica za uporabno umetno inteligenco in partnerstva. Maja 2022 je postala izvršna tehnološka direktorica (CTO). Vodila je delo OpenAI na ChatGPT, Dall-E, Codex in Sora, hkrati pa je nadzorovala raziskovalne, produktne in varnostne ekipe podjetja. Nadzorovala je tehnični napredek in usmeritev različnih projektov OpenAI, vključno z razvojem naprednih modelov in orodij tvorbene umetne inteligence. Murati je delala na več pomembnih izdelkih OpenAI, kot je serija jezikovnih modelov Generative Pretrained Transformer (GPT). Oktobra 2023 se je uvrstila na 57. mesto seznama 100 najvplivnejših žensk v poslovnem svetu leta 2023 revije Fortune.
Novembra 2023 je Murati postala začasna izvršna direktorica OpenAI, potem ko je bil Sam Altman odstavljen. Sodelovala je z Ilyo Sutskeverjem, čigar 52-stranski memorandum, v katerem je opisal pomisleke glede Altmana, se je močno opiral na posnetke zaslona in informacije, ki jih je posredovala, kar je prispevalo k odločitvi upravnega odbora, da ga odstavi. Tri dni pozneje jo je zamenjal Emmett Shear, ki je odšel, ko je bil Altman pet dni pozneje ponovno imenovan. Po teh dogodkih je Murati znova prevzela vlogo tehnične direktorice. Junija 2024 ji je kolidž Dartmouth podelil častni doktorat za »demokratizacijo tehnologije in napredek boljšega in varnejšega sveta za vse nas«.
Septembra 2024 je Murati oznanila, da odstopa s položaja tehnične direktorice, da bi imela priložnost »raziskovati po svoje«. Ta poteza je sovpadala z odhodom širšega vodstva, saj sta kmalu zatem svoj odhod napovedala tudi glavni raziskovalni direktor OpenAI Bob McGrew in podpredsednik za raziskave Barret Zoph.
Thinking Machines Lab Februarja 2025 je Murati ustanovila novo korporacijo z imenom Thinking Machines Lab (»laboratorij za misleče stroje«), katere vizija je »narediti sisteme umetne inteligence širše razumljive, prilagodljivejše in na splošno zmogljivejše«. Poročali so, da je najela »ekipo približno 30 vodilnih raziskovalcev in inženirjev od konkurentov, vključno z Meta, Mistral in OpenAI«. Med ljudmi, ki so sodelovali pri zagonskem podjetju, so soustanovitelj OpenAI John Schulman ter svetovalca Alec Radford in Bob McGrew. Naslednji mesec je Bloomberg poročal, da je podjetje doseglo ocenjeno vrednost 9 milijard dolarjev, s »povprečno vrednostjo ustanoviteljskega deleža« 1,4 milijarde dolarjev.
Aprila 2025 naj bi si Thinking Machines Lab prizadeval za krog zagonskega financiranja v vrednosti 2 milijardi dolarjev (kar zahteva minimalno naložbo v višini 50 milijonov dolarjev). Krog financiranja je vodil Andreessen Horowitz, sodelovala je tudi albanska vlada, podjetje pa je bilo ocenjeno na 12 milijard dolarjev.
Laboratorij Thinking Machines Lab ima strukturo upravljanja, v kateri ima Mira Murati odločilni glas o zadevah upravnega odbora, ki je ponderiran tako, da ji zagotavlja večinsko zmožnost odločanja.
Oktobra 2025 je Thinking Machines Lab napovedal svoj prvi izdelek, Tinker – orodje za ustvarjanje prilagojenih modelov umetne inteligence.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Albanski poslovneži Kategorija:Ameriški poslovneži Kategorija:Albanski Američani