Smolenska kneževina (rusko: Смоленское княжество, latinizirano: Smolenskoe knjažestvo, belorusko: Смаленскае княства, latinizirano: Smalenskae knjastva), znana tudi kot Velika smolenska kneževina (rusko: Великое княжество Смоленское, latinizirano: Vekikoe knjažestvo Smolenskoe) je bila ruska kneževina z glavnim mestom Smolensk. Kneževina je postala neodvisna leta 1125. Postopoma je prišla pod litovski vpliv in bila leta 1404 vključena v Veliko litovsko kneževino. Kasneje je bila leta 1508 reorganizirana v Smolensko vojvodstvo.
Zgodovina Smolensk, mesto ob zgornjem Dnepru, je postal središče vzhodnoslovanskega plemena Krivičev, ki so nadzirali trgovsko pot od Velikega Novgoroda in Polocka do Kijeva. Smolensk je bil povezan z Baltskim morjemom, Finskim zalivom in glavnimi potmi proti vzhodu in zahodu.
Zgodnja zgodovina V zadnjih štirih desetletjih 11. stoletja je bila Smolenska kneževina podrejena Kijevu in jo je upravljal predstavnik kijevskega kneza. Potomci kijevskega velikega kneza Jaroslava I. Kijevskega so kneževini vladali do leta 1125, začenši z Vjačeslavom Jaroslavičem leta 1054. Večino zadnje četrtine 11. stoletja in prvo četrtino 12. stoletja je bila kneževina v posesti Vladimirja II. Monomaha. Po njegovi smrti je kijevski knez postal njegov sin Mstislav I. Vladimirovič, Mstislavov sin Rostislav Mstislavič pa je leta 1125 postal veliki kijevski knez in smolenski knez.
Na tej točki je Smolensk postal neodvisna kneževina. Rostislav je bil prednik Rostislavičev, ene od štirih glavnih vej dinastije Rurikidov. Družina je vladala Smolensku do začetka 15. stoletja. Ker je več smolenskih knezov služilo kot veliki knezi Kijeva, so lahko prevzeli naziv velikega kneza Smolenska. Prvi, ki se je tako naslavljal, je bil Rostislavov najstarejši sin Roman leta 1169. Naziv velikega kneza si je prilastil tudi Rostislavov vnuk Mstislav Davidovič in za njim njegovi potomci.
Smolensk je leta 1136 dobil škofijo.
V kneževini so bila tudi številna druga pomembna mesta, ki so običajno imela podrejen status. Med njimi so bili Brjansk, Vjazma in Možajsk. Rostislaviči so bili zelo aktivni borci za nasledstvo kijevske in drugih kneževin. Mstislav Romanovič in Vladimir Rurikovič sta sedela na kijevskem prestolu od leta 1212 do 1235, nekaj let pred invazijo Mongolov. Do začetka 13. stoletja je bil Smolensk najmanj razdrobljena kneževina in zato v močnejšem položaju v primerjavi s sosedi.
Kasnejša zgodovina thumb|250px|Smolenski kovanec z levi ali leopardi in Gediminasovimi stebri, znakom vazalnega odnosa i Vitautasom Velikim (kovan okoli leta 1399-1401)
Po mongolskih vpadih so Smolensk leta 1239 za kratek čas zavzeli Litovci, vendar jih je Jaroslav Vsevolodovič naslednje leto izgnal. Sredi 13. stoletja so kneževino večkrat opustošile čete litovskega kneza Mindaugasa. Od konca 13. stoletja je bil Smolensk pod oblastjo od Velike vladimirske kneževine. Približno v tistem času sta bili ustanovljeni Možajska in Vjazemska kneževina.
Okoli leta 1339 je Smolenska kneževina prišla pod vpliv Velike litovske kneževine. Leta 1340 je Uzbeg kan iz Zlate horde ukazal ruskim knezom pohod proti knezu Ivanu Aleksandroviču zaradi neplačevanja davka. Sodelovanju na tem pohodu se je veliki moskovski knez Ivan I. morda izognil. Leta 1352 je v Smolensk vkorakal veliki moskovski knez Simeon in odstavil prolitovskega kneza. Na njegovo mesto je postavil verjetno sina ali nečaka brjanskega kneza Dmitrija Romanoviča. Širjenje Litve proti vzhodu je bilo s tem začasno ustavljeno.
Veliki litovski knez Algirdas je leta 1356 zavzel Brjansk in Smolensk. Ker mu njegov zet, veliki moskovski knez Ivan II. ni nudil vojaške pomoči, se je Vasilij Smolenski obrnil na kana Zlate horde. Ivan II. je zaradi nezadovoljstva na svojem dvoru kmalu spremenil svojo politiko in leta 1358 s pomočjo Možajska in Tvera pregnal Litovce iz Rževa. Naslednje leto je Algirdas ponovno prevzel oblast nad Smolenskom in Rževom in hkrati tudi nad Mstislavom. Smolensk je leta 1368 sodeloval v pohodu proti Moskvi, kasneje pa se je leta 1372–1374 boril ob boku Moskve proti Mihailu II. Tverskemu in leta 1380 proti Zlati hordi v Kulikovski bitki.
Leta 1386 je knez Svjatoslav Ivanovič podprl Andreja Polockega in njegov upor proti mlajšemu polbratu Jogajli in v bitki proti Litovcem na reki Vihri padel. Po bitki se je Skirgajla, vodja litovske vojske v bitki, poročil s Svjatoslavovo nečakinjo in dal dovoljenje Juriju Smolenskemu, da nasledi svojega očeta. Do 1390. let se je prolitovska stranka v kneževini okrepila, zlasti po poroki velikega kneza Vitautasa s smolensko princeso.
Veliki knez Vasilij I. Moskovski se je leta 1391 poročil z Vitautasovo hčerko in prevzel vlogo mlajšega sovladarja. Ko je Vitautas leta 1395 zavzel Smolensk, se Vasilij ni upiral in je naslednje leto sprejel priključitev Smolenska k Litvi. Leta 1401 so prebivalci Smolenska s podporo Olega Ivanoviča iz Rjazana sprožili upor proti litovski oblasti in odpoklicali svojega nekdanjega kneza Jurija. Vasilij I. je v sporih ostal nevtralen in Vitautas je tri leta pozneje ponovno vzpostavil svojo oblast in Smolensko kneževino dokončno priključil Litvi kot Smolensko deželo.
Ivan III. Ruski je v letih 1500–1503 osvojil tretjino litovskega ozemlja, vključno z večjim delom Smolenske regije. Njegov naslednik Vasilij III. Ruski je leta 1514 uspel zavzeti Smolensk in vanj vključiti zadnje preostalo etnografsko rusko ozemlje, ki še ni bilo pod oblastjo Moskve. V nemirnih časih okoli leta 1611 je bil Smolensk ponovno izgubljen in ostal pod poljsko-litovsko oblastjo do leta 1654. Po podpisu Andrusovskega premirja leta 1667 je ponovno postal ruski.
Geografija Smolenska kneževina je na svojem vrhuncu v 12. in 13. stoletju obsegala ozemlja jugozahodno od Dnjepra. Najzahodnejša posest kneževine je bil Kopis od leta 1116.
Gospodarstvo Skozi kneževino je potekala znamenita trgovska pot 'od Varjagov do Grkov', ki je bila pomemben vir dohodka njenih vladarjev. Trgovina z Rigo in Visbyjem se je razvila v drugi polovici 12. in 13. stoletja. Glavni izvozni artikel je bil vosek, sledila sta med in krzno. Iz Evrope se je uvažal predvsem tekstil, kasneje tudi sol, delikatese in vino.
Sklici
Viri
Efron. Смоленская земля.
Kategorija:Kneževine Kategorija:Ustanovitve leta 1054 Kategorija:Ukinitve v 1500. letih Kategorija:Zgodovina Rusije Kategorija:Zgodovina Litve