Sluška konfederacija je bila konfederacija, ki ga je 20. marca 1767 v Slucku ustanovila grškokatoliška, pravoslavna, kalvinistična in luteranska šlahta Velike litovske kneževine v podporo zahtevam Katarine II. glede enakih pravic za verske oporečnike. Mestu so vladali protestantski magnati. Ključno vlogo pri njenih dejavnostih je imel Georgij Konisski, dejansko edini pravoslavni škof v Republiki obeh narodov, čeprav ker ni bil član šlahte sam formalno ni bil član konfederacije.
Konfederacijo je ustanovila ruska vlada, da bi dosegla preboj v »oporečniškem vprašanju« natančneje, izenačitev pravic nerimokatolikov s pravicami rimokatolikov. Leta 1766 je ruska vlada sprožila vprašanje enakosti med krščanskimi denominacijami v Poljskolitovski republiki, pa tudi ohranitev liberum veta mehanizma, s katerim bi lahko kateri koli poslanec Sejma ali sejmika (regionalne skupščine) izrazil nestrinjanje s katero koli resolucijo Sejma, s čimer bi prisilil k prekinitvi zasedanja in razveljavitvi vseh predhodno sprejetih odločitev. Pravoslavni kristjani so predstavljali manjšino znotraj šlahte in so lahko branili svoje pravice zaradi liberum veta.
Poljski sejm je zavrnil predloge ruske vlade in ruske čete so bile nameščene v Poljskolitovski republiki. Z aktivnim sodelovanjem ruskega veleposlanika Nikolaja Vasiljeviča Repnina je bila 20. marca 1767 ustanovljena konfederacija, ki jo je vodila kalvinistična šlahta. Ustanovna slovesnost je potekala v Samostanu Svete trojice v Slucku. Za njenega maršala je bil izvoljen Jan Jerzy Grabowski. Akt o konfederaciji je podpisalo 248 posameznikov, med njimi beloruski škof Georgij Konisski, general litovske vojske Tomasz Marcjan Grabowski in drugi. Ruska imperatorica Katarina II. je vzela konfederacijo pod svojo »imperatoričino zaščito« in poslala 20.000 vojakov v njeno podporo. S podporo enot ruske vojske pod poveljstvom generala Ivana Petroviča Numersa je konfederacija prispevala k destabilizaciji Republike obeh narodov, nastanku Radomske konfederacije in razveljavitvi nekaterih prenov, ki jih je leta 1764 sprejel Konvokacijski sejm.
Podobna konfederacija je bila pod pokroviteljstvom Prusije ustanovljena v poljskem mestu Torunj. Nasprotniki Rusije in Prusije so svojo konfederacijo organizirali v ukrajinskem mestu Bar.
Rezultat Sluške konfederacije je bila podelitev enakih pravic unijatom, pravoslavnim kristjanom in protestantom ter rimokatolikom ukrep, ki ga je februarja 1768 ratificiral Sejm Poljske in Litovske republike. Večina njenih zahtev je bila vključena v Varšavsko pogodbo, ki je nekatoličanom povrnila politične pravice in verske svoboščine, hkrati pa ohranila status rimskokatoliške vere kot državne vere in prepovedala njeno odpoved v korist drugih veroizpovedi.
Zahteva po podpori poljskim nekatoličanom se je pojavila kot tajna klavzula v vseh ruskopruskih zavezniških pogodbah od leta 1730 naprej.
Papež Klemen XIII. je bil zaskrbljen zaradi ruske podpore Sluški konfederaciji in grožnje pravicam rimskokatoliške cerkve znotraj Poljskolitovske republike, zato je sredi leta 1767 ustanovil Kongregacijo za poljske zadeve.
Glej tudi
Sklici
Viri
Kategorija:Ustanovitve leta 1767 Kategorija:Zgodovina Poljske Kategorija:Zgodovina Litve Kategorija:Zgodovina Belorusije