Ohridski sandžak (turško: Ohri Sancağı, makedonsko: Охридски санџак, Ohridski sandžak, albansko: Sanxhaku i Ohrit) je bil eden od sandžakov Osmanskega cesarstva, ustanovljen leta 1395. Del sandžaka je bil na ozemlju Prilepskega gospostva, ki mu je do svoje smrti v bitki pri Rovinah vladal osmanski vazal, knez Marko Mrnjavčević.
Upravna enota Ob ustanovitve leta 1395 je bil Ohridski sandžak del Rumelskega ejaleta in eden njegovih najstarejših sandžakov. Pred tem je ozemlje sandžaka pripadalo Prilepskemu gospostvu Marka Mrnjavčevića. Upravno središče sandžaka je bila sprva Bitola in zatem Ohrid, zato se v virih omenja tudi kot Bitolski (Monastirski) sandžak. Tega se ne sme zamenjati s kasnejšim Bitolskim sandžakom, ustanovljenim leta 1826 iz vzhodnega dela Ohridskega sandžaka in ki je slednjega v celoti nadomestil leta 1864.
Ozemlje Ohridskega sandžaka se je s časom spreminjalo. Iz Tursun Begovih zapisov je mogoče sklepati, da je v Ohridski sandžak sprva spadal tudi Elbasanski sandžak.
Uradni osmanski popisi prebivalstva (turško: Tapu tahrir defterleri) na ozemlju Ohridskega sandžaka so bili organizirani leta 1467, 1519 in 1583. Popis prebivalstva iz začetka 16. stoletja je zabeležil, da je imel Ohridski sandžak kaze (okrožja) Ohrid, Debar, Akçahisar (Kruja) in Mat ter 4 mesta, 6 trdnjav, 849 vasi, 32.648 krščanskih družin in 623 muslimanskih družin.
Po popisu iz leta 1583 je imel Ohridski sandžak tri kaze s 13 nahijami. Po kasnejši širitvi je imel Ohridski sandžak 22 nahij, 6 v Makedoniji in 16 v Albaniji. V sandžaku je živelo veliko Albancev.
Na podlagi sultanovega hatišerifa z dne 21. junija 1836 je bil Rumelski ejelet temeljito ozemeljsko reformiran. Ozemlja njegovih sandžakov so se bistveno spremenila. Ohridski sandžak je postal arpalik (apanaža) Valide Sultan. Do leta 1864 je bil del Bitolskega ejaleta, medtem ko je bila kaza Kruja in nekaj drugih vključena v Skadrski sandžak. Po ustanovitvi Bitolskega vilajeta leta 1864 je bil Ohridski sandžak ukinjen, njegovo ozemlje pa je bilo vključeno v Bitolski sandžak.http://tarihvemedeniyet.org/documents/makaleler/20.%20yy%20Osmanli%20Vilayetleri.pdf Ottoman Provinces before 1908
Zgodovina Ohridski nadškof Dorotej in njegova duhovščina so bili leta 1466 izseljeni v Istanbul, verjetno zaradi svojih protiosmanskih dejavnosti med Skenderbegovim uporom. Leta 1467 so bili številni kristjani iz Skopja, Ohrida, Sera in Kastorije prisilno deportirani v Elbasan, novo osmansko trdnjavo v Albaniji.
Kmetje Ohridskega sandžaka so deset let sodelovali v protiosmanskem uporu kmetov iz Mariova in Prilepa, ki je se začel leta 1564.
25. julija 1571 je bila predlagana razdelitev Ohridskega sandžaka na dva dela, da bi se povečala javna varnost zaradi nenehnih uporov v tem sandžaku.
Leta 1613 so osmanske oblasti ukazale uničenje vseh novozgrajenih krščanskih cerkva v vaseh Ohridskega sandžaka.
Evlija Čelebi (1611–1682) je Ohridskemu sandžaku posvetil celo poglavje svojega dela Seyahatname.
Jeseni 1794 je Kara Mahmud Bušati iz Skadrskega pašaluka podjarmil sandžaka Elbasan in Ohrid.
Guvernerji Seznam guvernerjev ni popoln.
Džunajd-beg Izmiroglu, sandžakbeg leta 1406. Šeremet Beg. Balaban Badera, sandžakbeg 1464–1465. Ebubekir Paša (julij 1792–?), pred tem beograjski vezir. Muhtar Paša (1796–1797), sin Ali Paše Janinskega. Mustafa Paša Bušati (1824–?).
Sklici
Kategorija:Ustanovitve leta 1395 Kategorija:Ukinitve leta 1864 Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije Kategorija:Zgodovina Albanije Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva