Milko Mikola, slovenski arhivist, publicist, sociolog in zgodovinar, * 15. april 1946, Grobelno.

Poznan je predvsem po raziskavah povojne socialistične represije, zaplemb premoženja, sodnih procesov, delovnih in koncentracijskih taborišč ter povojnih izgonov prebivalstva, hkrati pa je raziskoval tudi zgodovino celjske industrije.

Življenje in delo Mikola se je rodil 15. aprila 1946 v Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa gimnazijo v Celju. Za financiranje šolskih potrebščin je v višjih razredih osnovne šole hodil nabirat ribez na državno posestvo in obirat hmelj h kmetom iz sosednje vasi. Kot gimnazijec je med počitnicami delal v celjskem podjetju EMO. Po maturi se je leta 1966 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1972 končal študij zgodovine in sociologije. Po končanem študiju je deset let poučeval na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, kjer je zaradi zavrnitve članstva v Zvezi komunistov in kritičnih stališč do socialističnega sistema prihajal v spore z vodstvom šole in partijskimi strukturami. Po prevzemu poučevanja predmeta samoupravljanje s temelji marksizma je bil deležen pogostih nadzorov in političnega pritiska, ki se je še okrepil po njegovih opozorilih na domnevne nepravilnosti in neetično ravnanje nekaterih zaposlenih. Oktobra 1982 je bil pod grožnjami prisiljen podpisati odpoved delovnega razmerja, nato pa mu je bilo prepovedano zaposlovanje v katerikoli vzgojno-izobraževalnih ustanovi v SRS.

Po prisilnem odhodu iz pedagoškega poklica se je zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je delal 22 let in leta 2003 pridobil naziv arhivskega svetnika. Zaradi političnega ozadja prejšnje odpustitve je kmalu postal tarča pritiskov in šikaniranja s strani vodstva ter nekaterih sodelavcev. Dolgotrajne obremenitve so mu povzročile resne osebne težave in depresijo. Po njegovih navedbah je nekdanji ravnatelj med ravnatelji celjskih srednjih šol širil negativne ocene o njegovem delu. Sodni postopek zaradi domnevnega obrekovanja ni bil uspešen, saj nekateri ključni dokazi niso bili na voljo, pričanja pa so podprla toženo stran, zato je tožbo umaknil. V začetku 90-ih in demokratizacije se je začel sistematično ukvarjati s proučevanjem komunistične represije na Celjskem in Štajerskem. Iz tega področja je leta 1989 magistriral, leta 1999 pa je pod mentorstvom Dušana Nečka doktoriral z disertacijo Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1948 s posebnim poudarkom na celjskem območju . Kljub odobritvi doktorata naj bi zagovor potekal v napetem ozračju, pri čemer je bil po mnenju Lovra Šturma odnos komisije do njega izrazito neprijazen in podoben zaslišanju.

Leta 2005 je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, leta 2008 pa je postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega Študijskega centra za narodno spravo; v tem centru je bil tudi prvi direktor.

Za knjigo Religija, cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje je leta 2004 prejel Aškerčevo priznanje, leta 2009 srebrni celjski grb, leta 2013 pa Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini.

Leta 2009 se je upokojil.

Bibliografija Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, 1998 Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem, 1999 Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952, 1999 Delo kot kazen: izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951, 2002 Zgodovina celjske industrije, 2004 Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji, 2006 Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci, 2007 Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček, 2008 Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji, 2009 Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945, 2012 Revolucionarno nasilje na Štajerskem : 1941–1945, 2014 Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih, 2015 Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951, 2016 Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico, 2022 Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem, 2024

Sklici

Viri

Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Slovenski arhivisti Kategorija:Slovenski sociologi Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani