Kamniti stolp (grško: λίθινος πύργος, Lithinos Pyrgos, latinsko: Turris Lapidea) je Klavdij Ptolemaj, grško-egiptovski geograf iz Aleksandrije, opisal kot središče starodavne svilne poti, mreže kopenskih trgovskih poti, po katerih so karavane potovale med Evropo in Azijo. Bil je najpomembnejši mejnik na tej poti. Ob njem so se ustavljale karavane na njihovih težkih in nevarnih potovanjih, da so se popotniki lahko oskrbeli, spočili in zamenjali blago, preden so nadaljevali pot.
Ptolemajeva Geografija, znamenita razprava o kartografiji, je bila napisana okoli leta 140 n. št. Obsega osem knjig in je edino besedilo iz klasične antike na to temo, ki se je v celoti ohranilo. Geografija je imela več stoletij globok vpliv ne le na kartografijo, temveč tudi na zgodovino antične geografije. V prvi knjigi je Kamniti stolp omenjen desetkrat, in to z domačnostjo, ki kaže, da je bil dobro znana in uveljavljena znamenitost. Kasneje je omenjen samo še enkrat v geografskem slovarju v šesti knjigi, ki podrobno opisuje sedmi zemljevid Azije. Avtor gre tokrat še dlje in razkrije njegove koordinate: 135° severne zemljepisne dolžine in 43° severne zemljepisne širine po njegovem sistemu gradacije. Dejanska lokacija Kamnitega stolpa je bila skozi stoletja predmet burnih razprav raziskovalcev in zgodovinarjev, ker koordinate, ki so jih zapisali Ptolemaj in drugi učenjaki iz njegovega časa, preprosto niso dovolj natančne. Nenatančnost je delno posledica metod, ki so jih karavane uporabljale pri merjenju poti v oddaljenih deželah, na podlagi katerih so starodavni kartografi risali svoje zemljevide. Če bi bilo mogoče Kamniti stolp natančno določiti, bi to imelo velik pomen ne le za preučevanje starodavne geografije, temveč bi omogočilo tudi natančnejše lociranje drugih pomembnih znamenitosti v tej regiji. Določitev dejanske lokacije tega najdišča bi omogočila tudi bolj ciljno usmerjeno arheološko delo, kar bi povečalo možnosti za uspešna izkopavanja.
Kamniti stolp omenja tudi Amijan Marcelin, zgodovinar iz 4. stoletja. Marcelin v svoji Zgodovini (23.6.60) piše: "Zraven teh so Saki, pleme divjakov, ki naseljujejo surovo deželo, bogato le z živino in zato brez mest. Nad njimi se dvigata gorovji Askanimija in Komed, ob vznožju katerega in skozi vas, ki jo imenujejo Lithinos Pyrgos [Kamniti stolp], se razteza zelo dolga cesta, po kateri hodijo trgovci, ki občasno potujejo v deželo Seresov."
Kratek pregled literature razkriva dolgoletna nesoglasja geografov in zgodovinarjev glede lokacije Kamnitega stolpa. Al-Biruni je v 11. stoletju predlagal, da gre za mesto Taškent, čigar ime pomeni 'kamnit grad'. Izraz 'pyrgos' lahko pomeni utrjeno mesto ali trdnjavo. V 19. stoletju je avstrijski orientalist in akademik Joseph Hager trdil, da gre za Taškent, deloma zaradi presenetljivega naključja, da je mesto na 43. stopinji severne zemljepisne širine. Mesto je v resnici na 41,2° severne zemljepisne širine. Jean Baptiste Bourguignon d'Anville je Kamniti stolp videl v trdnjavi Aatas, 7° severozahodno od Kašgarja, James Bell pa je trdil, da je stolp blizu prelaza Čiltung v Pamirju. Henry Yule ga je našel v bližini Daraut-Kurgana, medtem ko sta William Bevan in William Smith menila, da je Kamniti stolp verjetno isti kot Hormeterium, trgovska postaja, o kateri je pisal tudi Ptolemaj, in sta ga našla blizu Sulejmanove gore v Ošu. Edward Bunbury je menil, da so razpoložljive informacije preveč nejasne, da bi lahko natančno določili njegovo lokacijo. O možnih lokacijah je razpravljal tudi Ferdinand von Richthofen.
V 20. stoletju je Joseph Hackin odpotoval tja in menil, da je Kamniti stolp v Taškurganu, medtem ko ga je Albert Herrmann postavil v bližino Daraut-Kurgana. Aurel Stein, ki je morda najbolj obširno prepotoval to regijo, je predlagal, da je bila dolina Karategin območje, na katerega se je skliceval Ptolemaj, in zato predlagal lokacijo v bližini Daraut-Kurgana. J. Oliver Thomson se z njim strinja in meni, "da bi moral biti nekje v bližini".Thomson, J. Oliver (1948). History of Ancient Geography. Cambridge: Cambridge University Press. str. 308
Od preloma tega stoletja je Claude Rapin leta 2001 predlagal, da gre za Sulejmanovo goro. Bernard je leta 2005 s skrbnim sledenjem poti karavane Maesa Ticijana lociral Kamniti stolp blizu Daraut-Kurgana. Igor Vasiljevič Piankov se je leta 2014 po preučitvi sodobnih informacij z njim strinjal. Irina Tupikova s sodelavci je leta 2014 z uporabo sferne trigonometrije ponovno izračunala Ptolemajeve koordinate in zaključila, da je Kamniti stolp zelo verjetno Taškurgan. Riaz Dean je leta 2022 z novo metodologijo predlagal štiri merila in tri dodatne razloge, ki temeljijo na zgodovinskih vidikih, za določitev lokacije te znamenitosti, in stolp predstavil kot Sulejmanovo goro. Sitta von Reden se strinja z Deanom, da je Kamniti stolp viden iz Oša v Kirgizistanu.
Kot verjetna lokacija Kamnitega stolpa se najpogosteje predlagajo štiri najdišča: mesto Taškent v Uzbekistanu, Sulejmanova gora v Ošu v Kirgizistanu, mesto Daraut-Kurgan v jugozahodnem Kirgizistanu in mesto Taškurgan v Šindžjangu na Kitajskem. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Hormeterium, ki ga je omenil Ptolemaj, eno in isto kot Kamniti stolp in verjamejo, da je ta znamenitost naselje Irkeštam, čeprav Ptolemaj v svoji Geografiji posebej navaja, da je ta postaja ležala 5° vzhodneje.
Sklici
Kategorija:Mesta ob svilni poti