Območje skalne umetnosti Chongoni je regija s 127 najdišči skalne umetnosti in poslikav, ki prikazujejo kmečko skupnost iz pozne kamene in železne dobe in je v gozdnatih hribih planote Malavi v osrednji regiji Malavija.

Skalna umetnost je v granitnih formacijah in je sestavljena iz umetniških upodobitev, ki se pripisujejo skupnosti lovcev in nabiralcev BaTwa, ki je tukaj živela v kameni dobi in kmetijski skupnosti Čeva, ki izvira iz obdobja železne dobe. Zaradi tega kulturnega pomena je bilo območje leta 2006 vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO v skladu z merili III zaradi bogate kulturne tradicije skalne umetnosti in merili VI zaradi njene nadaljnje povezave s sedanjo družbo. Skalna umetnost, ki simbolizira obrede in čaščenja, je večinoma stvaritev žensk klana Čeva. Agropastoralistično umetniško obliko plemen, ki predstavlja njihovo dojemanje uporabe in nadzora nad njihovim naravnim habitatom, so nadaljevala plemena Bantu v Chongonju.

Geografija Najdišča skalnih poslikav so v bližini goratega območja Dedza (1600 metrov), ki je najvišje ležeče mesto v Malaviju (približno 80 kilometrov jugovzhodno od Lilongweja), ki je bilo naseljeno že v prazgodovini. Poročajo, da je to »najgostejše kopičenje skalnih poslikav« v Srednji Afriki. 127 najdišč, identificiranih na planoti Malavi, se razprostira na površini 126,4 kvadratnih kilometrov. Štrleče skale, ki so na pobočjih gozdnatega območja, zagotavljajo zaščito najdišč skalnih poslikav. Od 127 najdišč jih je pet zunaj razmejenih meja gozdnega rezervata Chongoni.

Pravni status Skalna umetnost in arheološka najdišča Chongonija so zaščitena z Zakonom o spomenikih in relikvijah iz leta 1990. Gozdni rezervat Chongoni, ki je bil razglašen za zaščiteno območje z Zakonom o gozdarstvu iz leta 1997, zagotavlja dodatno zaščito, saj zajema večino najdišč skalne umetnosti.

Zgodovina Arheološko najdišče iz zgodnje kamene dobe, najdeno na tem območju, kaže povezave z zgornjim pleistocenom. Najdeni so bili tudi artefakti, datirani v obdobje pred 2500 leti, kar dokazuje, da so na tem območju v pozni kameni dobi živeli lovci nabiralci, ki jim pripisujejo zasluge za nastanek nekaterih teh skalnih umetnin.

Naselja iz železne dobe so sledljiva od 1. tisočletja našega štetja, ko so kmetje upodabljali belo kamnito umetnost, sestavljeno iz naravnih figur, izdelanih iz bele gline. Kmetijska skupnost in lovci nabiralci so sodelovali do 19. stoletja, ko je bila slednja skupina vključena v kmetijsko skupino.

V 15. stoletju se je skupina Maravi Čeva (po kateri se država imenuje Malavi) preselila iz severozahodne regije Lubaland, združila vse skupine in ustanovila Maravijski imperij. Nato so sledili Ngoni, ki so pobegnili iz Južne Afrike in se naselili v južni regiji območja Chongoni. To je povzročilo, da so se lokalni Njau, ki so nasprotovali Ngoni, preselili v skrivališča. Prav ta skupnost Njau je kljub nasprotovanju Ngonijev, misijonarjev in kolonialne uprave države zagotovila ohranitev svoje kulture. Potem ko je bilo območje leta 1924 razglašeno za gozdni rezervat in so bile razmejene meje vasi, so v 1930-ih poročali o prvi najdbi skalne poslikave, pozneje v 1950-ih pa so bile objavljene podrobnosti o nekaj najdiščih. Pet od skupno 127 najdišč skalne poslikave je bilo leta 1969 razglašenih za zaščitene nacionalne spomenike. Odprta so bila tudi za ogled javnosti.

Od leta 2006 so skalne poslikave vpisane na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Značilnosti Risbe, najdene pod previsi in na velikih balvanih, pripadajo dvema različnima obdobjema nastanka. Najdišča skalne umetnosti so razvrščena v štiri tradicije, dve pripadata Pigmejcem BaTwa, najzgodnejši skupnosti lovcev in nabiralcev, kmetom, osvajalcem Ngoni in kolonizatorjem.

Starejše, rdeče risbe so ustvarili pigmejci Batwa; najstarejše so verjetno stare do 2500 let. Predvsem prikazujejo abstraktne geometrijske like, kot so sijoči haloji, koncentrični krogi, vzporedne črte in podobno. V tem pogledu se bistveno razlikujejo od naturalističnih skalnih slik drugih lovsko-nabiralnih družb v južni Afriki. Domneva se, da je bila tudi njihova uporaba drugačna, morda za priklic dežja ali daritve plodnosti. Ta tradicija je še danes v modi in je povezana z rituali za iniciacijo žensk.

Novejše, bele poslikave so stare največ 1000 let. Domneva se celo, da so mnoge ustvarili Čeva šele v 19. in 20. stoletju. So eden redkih primerov skalnega slikarstva, ki so ga izvajali v kmetijskih družbah. Starejše od teh risb verjetno prikazujejo mitološke živalske figure, verjetno so jih naslikale ženske in so povezane z ženskimi iniciacijskimi obredi. Vendar pa Čeva še vedno skrivajo natančen kontekst.

Najnovejše risbe prikazujejo živali v maskah. Povezane so s še vedno obstoječimi tajnimi društvi Njau. Ta društva med pogrebnimi obredi izvajajo plese v maskah in so pomembni označevalci plemenske identitete, še posebej odkar so bili Čeva v 19. stoletju prisiljeni v obrambno držo zaradi Ngonijev, ki so se preselili z juga, in evropskih kolonizatorjev. Čeprav se rituali še vedno izvajajo v neposredni bližini slik, je sama slikarska tradicija verjetno izumrla.

Podrobnosti o treh najdiščih, ki so odprta za javnost, so: Najdišče skalne umetnosti Chentcherere, ki tvori osrednje območje, kjer je v hribih Chentcherere šest skalnih zatočišč, opisanih v shematičnem in naturalističnem slogu; najdišče skalne umetnosti Namzeze, ki ga sestavljajo poslikave v rdečem geometrijskem vzorcu in več poslikav v beli barvi; in najdišče skalne umetnosti Mphunzi, ki so slike zoomorfizma.

Galerija

Sklici

Literatura

Zunanje povezave

World Heritage Explorer Malavi turizem

Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Malaviju Kategorija:Prazgodovinska umetnost Kategorija:Arheološka najdišča v Malaviju Kategorija:Umetnost v Afriki