Matej Poštovan, novinar, politični in kulturni delavec, * 19. september 1912, Ivanjševci ob Ščavnici, † 22. september 1991, Trst.

Življenje in delo Matej Poštovan se je rodil v kraju Ivanjševci ob Ščavnici, v občini Gornja Radgona, oče je bil Jožef, gozdar in posestnik, mati Alojzija (rojena Veberič). Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem naselju Negova, potem se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1933. Študij je nadaljeval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, a je istočasno deloval v raznih akademskih društvih, zato je nekoliko podaljšal študij, tako da je diplomiral meseca marca 1939, doktoriral isto leto 30. oktobra. Ko je bil na univerzi v Ljubljani je bil najprej v Slovenskem katoliškem akademskem društvu Zarja, kasneje pa se je prepisal v Akadademski klub Straža. Ko je ta klub začel izdajati svoj list Straža v viharju (od 1. novembra 1934 do leta 1941), je Poštovan veliko pisal vanj in za drugi in tretji letnik lista je bil tudi odgovorni urednik. Nasploh je veliko pisal v dijaške liste in občasno tudi v dnevnik Slovenec. Bil je tudi štiri leta predsednik Vincencijeve konference za akademike, ki je pomagala revnejšim študentom tako, da je zanje zbirala denarna in druga materialna sredstva. Med leti 1934 - 1936 je bil tudi predsednik Akademske zveze, reprezentančne organizacije, v katero so bila včlanjena vsa tedaj obstoječa katoliška akademska društva, istočasno je bil tudi v vodstvu Slovenske dijaške zveze - SDZ, v katero so se včlanjevali slovenski katoliški srednješolci, a so jo vodili akademiki. Pred zaključkom študija je šel v Beograd, kjer so ga najprej nastavili v senatni knjižnici, kmalu nato pa so ga imenovali za osebnega tajnika predsednika senata dr. Antona Korošca. Takoj po doktoratu so ga že 1. novembra 1939 poklicali na obvezno vojaško služenje, ko ga je zaključil, se je vrnil v Ljubljano in je postal urednik dnevnika Slovenec, kjer je delal do konca aprila 1945, saj ga je aretirala Gestapo (točno na dan, ko je partizanska vojska vkorakala v Trst). Že prej je leta 1943 izdal knjižico Stražar naših svetinj (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich) pod psevdonimom J.N., ki jo je založil Salezijanski inspektorat na Rakovniku v Ljubljani. Ob njegovi aretaciji se je druga svetovna vojna zaključevala in so Poštovana izpustili iz zapora, takoj je z ženo odšel najprej v Celovec, nato pa v begunsko taborišče Monigo pri Trevisu, kasnjeje pa v Rim, saj je bil tam njegov svak dr. Miha Krek. V Rimu je bil le tri mesece, saj so ga Angleži kmalu premestili iz Rima v Trst v Svobodno tržaško ozemlje in nastavili na tržaškem zavezniškem tiskovnem uradu (AIS), kjer so iz angleščine in italijanščine prevajali v slovenščino članke in novice ter so jih pošiljali vsem slovenskim časopisom, ki so izhajali v Trstu, Gorici in Celovcu. Leta 1947 so ga premestili na drugi urad v Trstu, kjer pa ni bil več odvisen od Zavezniške vojaške uprave anglo-američanov, ampak naravnost od ameriškega zunanjega ministrstva, do leta 1954, ko so zavezniki zapustili Trst. Istočasno je bil zaposlen tudi na Radiu Trst II. (kasnejši Radio Trst A), kjer je odgovarjal za slovenska poročila po radiu.file:///C:/Users/C1053513/Downloads/anacvek,+%7B$userGroup%7D,+volk_sandi_slovenska-politicna-emigracija_1998_1.pdf Od leta 1954 do leta 1972 je bil najprej urednik, potem do upokojitve leta 1977 načelnik govorjenih sporedov RAI RadiaTrstA.

Matej Poštovan se je kmalu po prihodu v Trst vključil v delovanje tamkajšnjih Slovencev, saj je pisal članke v Katoliški glas in v druge revije, sodeloval je tudi pri nastajanju revije Mladika. Blizu je bil skupini, ki je v Trstu obnavljala nekdanjo Krščansko-socialno zvezo, večkrat je predaval s prispevki narodnoobrambnega in socialnega značaja. Leta 1963 je v založbi Marijanišča na Opčinah izdal knjigo Mir na zemlji = Pacem in terris - okrožnico sv. očeta Janeza XXIII. priredil in razložil Matej Poštovan. Večkrat je predaval na Študijskih dnevih Draga, ki jim je bil blizu od celega začetka in jim je tudi kasneje ostal zvest.

Matej Poštovan je sodeloval pri ustanovitvi edine slovenske stranke v Italiji Slovenske skupnosti - SSk in pri sestavi njenega prvotnega programa. Večkrat je bil politični tajnik Slovenske skupnosti in je stalno vodilno sodeloval pri njenih akcijah, skrbel je, da je SSk navezala stike s predstavniki matične domovine Slovenije.

Sklici

Kategorija:Slovenski novinarji Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Slovenski kulturni delavci Kategorija:Tržaški Slovenci