Tunguško-mandžurska ljudstva so skupina sorodnih ljudstev, ki so v preteklosti naseljevala obsežna ozemlja vzhodne Sibirije med rekama Jenisej in Amur in severovzhodno Kitajsko. Govorila so tunguško-mandžurske jezike. Antropološko so bili očitno mongoloidna ljudstva. Med toponimi tunguško-mandžurskega izvora so zagotovo Jenisej, Lena, Amur in Sahalin.
Izvor V neolitiku je bila pradomovina tunguško-mandžurskih ljudstev južno Pribajkalje. Pred prihodom Jakutov so po mnenju sovjetskih etnografov tunguško-mandžurska plemena naseljevala tajge v Jakutiji.
Zgodovina Prvo zgodovinsko ljudstvo tunguško-mandžurske skupine so bili zgodnjesrednjeveški Moheji v severni Mandžuriji, ki veljajo za potomce ljudstva Sušen iz spodnjega toka Rumene reke. V Bajkalski regiji so bili predniki Tunguzov povezani s kulturo Glazkov. V 7. do 10. stoletju jim je uspelo ustanoviti državo Balhe. Njihovi potomci, poznosrednjeveški Džurčeni, so na vrhu svojega razvoja ustanovili dinastijo Džin, ki so jo uničili Mongoli. Nekateri Tunguzi so se bili prisiljeni podrediti osvajalcem, drugi pa so pobegnili v oddaljeno tajgo.
thumb|250px|Območja tunguško-mandžurskih jezikov
Potomci Džurčenov so postali sodobni Mandžuri. V 17. stoletju so osvojili Kitajsko in ustanovili svojo dinastijo Čing. Ta del tunguško-mandžurskih ljudstev je bil podvržen sinizaciji. Leta 1930 je bilo v sovjetski Sibiriji ustanovljeno Evenško avtonomno okrožje. Leta 1932 so Japonci poskušali na severovzhodu Kitajske oživiti državo Mandžurijo.
Vsakdanje življenje in verovanja Gospodarstvo Tradicionalni poklic tunguško-mandžurskih ljudstev je bil lov v tajgi s posebnim tunguškim lokom.Воинское снаряжение и оружие монгольского воина XIII—XIV вв. Kot orožje so uporabljali tudi helebardo. V vojnah so Tunguzi za zaščito uporabljali kujake (prsni oklep) in šišake (čelada). Njihovo tradicionalno bivališče je bil čum. Pogosto so bili jezdeci, ne severu severnih jelenov in na jugu konj. V porečju Amurja je bil pomemben ribolov.
Umetnost thumb|200px|Tradicionalni evenški čum Posebna kategorija nakita tunguško-mandžurskih ljudstev so bili ženski nosni obročki.НЕКОТОРЫЕ АСПЕКТЫ ПРОБЛЕМЫ ЭТНОГЕНЕЗА УДЭГЕЙЦЕВ , str. 79 Tunguška ornamentika je strogo geometrijska, sestavljena iz izmenjujočih se lokov, polkrogov, križev, kvadratov in rombov. Pogosti so tudi sončni simboli v obliki krogov s piko na sredini. Pogost okras na oblačilih je ponirek. Med pogosta glasbila spada drumljica. Dekorativno in uporabno umetnost imajo škatlice iz brezovega lubja (tues).
Duhovno življenje Duhovno življenje tunguško-mandžurskih ljudstev predstavlja klasični šamanizem. Sama beseda 'šaman' je tunguškega izvora.Элиаде М. Шаманизм. Архаические техники экстаза. Гл. 7 Tunguško-mandžurski šamanizem vključuje 'šamansko bolezen' kot trenutek nadnaravnega izbora, urjenja, preskušanja in prakse vstopa v trans s pomočjo plesa in bobnanja. Med obredom šaman potuje v svet duhov ali v svoje telo vnese duha, da bi pridobil znanje. Šaman nosi krznen kaftan s pernatimi resicami, pas z obeski in perlicami, nahrbtno ogledalo in koničasto krzneno kapo.
Poznali so več vrst duhov.
Buga je bil hkrati Bog, svet in nebesa, vendar je bil do ljudi ravnodušen. Enduri je bil duh določenega kraja, reke ali polja. Arenkli so bili nemirne duše mrtvih, ki so strašile z močvirskimi lučmi. Sirkul je bil duh bolezni, Siven pa duh pomoči.
Seznam ljudstev Mandžuri Šiveji Evenki Eveni Oročeni Oroči Ulči Udegejci Negidalci Najajci ali Nani Oroki
Sklici
Kategorija:Etnične skupine Kategorija:Vzhodna Azija