Švicarski narodni muzej (, ) je muzej v Zürichu, največjem švicarskem mestu, poleg glavne železniške postaje Zürich Hauptbahnhof in parka Platzspitz. Je del skupine Musée Suisse, ki je povezana z Zveznim uradom za kulturo.

Zgodovina in arhitektura Ustanovitev in izbira lokacije thumb|Zgodovinska stereofotografija Johannesa Meinerja

Po ustanovitvi zvezne države leta 1848 se je potreba po nacionalnem muzeju razvijala le počasi: ni bilo ne zbirke, posvečene mladi državi, ne velikega patriotskega gibanja. Tako je bil leta 1880 zavrnjen začetni predlog državnega svetnika Friedricha Salomona Vögelina, profesorja umetnostne zgodovine na Švicarskem zveznem tehnološkem inštitutu (ETH Zürich), s sklicevanjem na številne kantonalne zbirke. Nekateri so menili, da »pred letom 1798 ni bilo švicarske zgodovine, ampak le kantonalne zgodovine« (Hanspeter Draeyer). Postopoma se je začela sprememba: po švicarski nacionalni razstavi leta 1883 se je okrepilo nacionalno čustvo. Vögelin je vložil še en predlog. Poleg tega je Švicarska konfederacija leta 1884 pridobila ostanke koliščarskega naselja Auvernier in prejela več umetniških del (notranjost iz gradu Rosenburg v Stansu,Andrej Abplanalp: Schauen Sie her, ich bin wer! Im Blog des Schweizerischen Nationalmuseums vom 27. Dezember 2017 poznogotsko mestno dvorano iz mestne hiše Mellingen in strop iz Arbona). V Baslu, Bernu, Zürichu in Luzernu so se pojavile pobude, ki so se vsa potegovala za mesto bodočega nacionalnega muzeja. Med štirimi mesti je izbruhnil spor glede idealne lokacije za ta prestižni muzej. Ustanovitev nacionalnega muzeja je bila zelo v skladu z duhom časa in stvar samopodobe mnogih še mladih nacionalnih držav.Tommy Sturzenegger: Der grosse Streit. Wie das Landesmuseum nach Zürich kam. Mitteilungen der Antiquarischen Gesellschaft in Zürich, Band 66, Hans Rohr, Zürich 1999.

Med nacionalno razstavo je tako imenovana »Skupina 38«, ki jo je ustanovil Vögelin, v paviljonu »Stari mojstri« predstavila majhen nacionalni muzej. Namen je bil ozaveščati javnost o tej temi in prikazati zaklade, ki jih ima Švica. Takrat je potekala razprodaja nacionalnih kulturnih dobrin. Obsežne zbirke kulturnih artefaktov so menjale lastnike, ker ni bilo pravne zaščite kulturnih dobrin, bogati državljani pa so, sledeč prevladujočemu okusu, zbirali starine s tekmovalnim duhom. Za industrialce se je to zdelo »edini način, da se znebijo svojega denarja v okviru meščanskega ideala skromnosti in varčnosti. ... Celotne regije, samostani, gradovi in ​​palače so bili opustošeni. Prebrisani trgovci so brez oklevanja prodajali tudi umetniška dela v tujino.«Carola Jäggi: Schweizer Kunst als Programm: Vögelin und Rahn als Forscher und Kulturpolitiker. In: 150 Jahre Kunstgeschichte an der Universität Zürich|UZH, Zürich 2022

Poleti 1890 je švicarski zvezni zbor sprejel spremembo zakona, s katero je ustvaril pogoje za Narodni muzej. Predlogi za novo stavbo iz Züricha in Berna so več mesecev razdvajali Narodni svet in Svet držav. 18. junija 1891 je prevladal Zürich, favorit Sveta držav. Novi muzej naj bi »predstavil čim bolj popolno sliko kulturnega in umetniškega razvoja na ozemlju današnje Švice od prazgodovine do konca 18. stoletja«, da bi muzeju v 20. stoletju vdahnili novo življenje«. Povezava z novo ustanovljeno ETH Zürich je bila uporabljena tudi kot argument za lokacijo v Zürichu: Narodni muzej je spadal tja, kjer bi ga lahko najbolj dobičkonosno uporabili, pragmatičen pristop, ki je na koncu postal odločilni argument.

Gradnja in odprtje Heinrich Angst in Salomon Vögelin sta bila gonilna sila projekta v Zürichu. Za arhitekta sta uspela angažirati Gustava Gulla, ki je kasneje oblikoval Zürich s številnimi stavbami. Gull se je poglobil v švicarsko grajsko in cerkveno arhitekturo. »Pod vplivom Heinricha Angsta sta se hitro dogovorila o uporabi tipoloških značilnosti, ki so v nenavadni mešanici vsebovale osnovne elemente mestne obrambne arhitekture (vrata in obzidjem podobna krila, obrnjena proti Bahnhofstrasse), veličastne mestne hiše (erkerji in stopničasti zatrepi), pa tudi osnovne elemente grajske in palačne arhitekture (stolp, sprejemna dvorana, kapela)«. (Hanspeter Draeyer). Stavba je obdajala veliko dvorišče, v katerega se je vstopalo skozi portal v visokem stolpu. V krilu, ki je bilo prizidano na vzhodu, je bila nastanjena Šola uporabnih umetnosti – muzej naj bi bil ne le »nacionalno svetišče« (prijava), temveč tudi »center za umetniške in znanstvene raziskave« (prijava). thumb|Otvoritvena publikacija, junij 1898

Gradnja Narodnega muzeja se je začela jeseni 1892 severozahodno od glavne dvorane glavne železniške postaje v Zürichu, v južnem delu parka Platzspitz. Mesto Zürich je za gradnjo odobrilo 1,88 milijona frankov. Med gradnjo so bili uporabljeni različni načrti, pri čemer so eksperimentirali z novo tehniko betoniranja. V novo stavbo je bilo vključenih več zgodovinskih sob iz patricijskih hiš in samostanov ter loža v ticinskem slogu. Ostre zime, spremembe načrtov, kot je uporaba lokalnega kamna, gradbene napake zaradi novih tehnik, imenovanje Gustava Gulla za drugega mestnega arhitekta Züricha in pomanjkanje podrobne zasnove razstave so projekt odložili. Vodstvo muzeja in gradbeno vodstvo, za katero je bilo odgovorno mesto, sta se medsebojno krivila.

Muzej je bil končno odprt 25. junija 1898, skoraj tri leta pozneje. Priredili so večdnevne slovesnosti, na katere so bili povabljeni člani Zveznega sveta, zvezni sodniki in parlament. Župan Hans Konrad Pestalozzi in zvezni svetnik Eugène Ruffy sta imela govore, tradicionalna kostumska parada pa je slavila običaje z vse Švice: V 20 slikah, primerljivih s cehi današnjega festivala Sechseläuten, so bili zastopani kantoni. Vsak kanton je vodil alegorični voz, ki je prikazoval posebno značilnost kantona. Parado je vodil veličastni voz Helvetie, zadnji del pa je bil voz s podobo Turice, zaščitnice umetnosti.Programm der Eröffnung, Offizielle Ausgabe, Verlag des Organisations-Comités.

Prenova in razširitev Zaradi vse večjih prostorskih omejitev je bil Švicarski narodni muzej v Zürichu po več neuspešnih poskusih prvič razširjen.Alexander Rechsteiner: Der lange Weg zur Erweiterung Im Blog des Schweizerischen Nationalmuseums vom 29. Juni 2018 Po dvostopenjskem arhitekturnem natečaju je Zvezni urad za stavbe in logistiko leta 2002 naročil baselskemu arhitekturnemu podjetju Christ & Gantenbein, naj prenovi obstoječo stavbo Gull in zasnuje sodoben prizidek.Zürcher Architekten gewinnen Wettbewerb für Erweiterung. Ein neues Gesicht für das Landesmuseum. NZZ vom 17. Juli 2002, abgerufen am 9. Oktober 2015.

Prizidek s svojimi ostrimi koti, cikcakastim tlorisom, dolgim ​​stopniščem in zaprto fasado, ki je v nasprotju z originalno stavbo, jo združuje z originalno strukturo. Tloris nove stavbe, ki se na originalno stavbo povezuje na dveh točkah, prvič omogoča celoten obhod muzeja.

Leta 2006 so se začela obnovitvena dela na postajnem krilu, ki so stala 45 milijonov švicarskih frankov in so bila končana februarja 2009. Postajno krilo je bilo odprto 1. avgusta 2009 z dvema novima stalnima razstavama.

Gradbeni oddelek mesta Zürich je 3. junija 2008 izdal gradbeno dovoljenje za prizidek. Landesmuseum Zürich: Planung des neuen Landesmuseums, abgerufen am 13. Oktober 2009. Decembra 2009 je bil izveden referendum proti prenosu potrebnega zemljišča in dodeljenih sredstev s strani mesta Zürich. Glasovanje je potekalo 13. junija 2010. Volivci so odobrili gradbeni projekt. O načrtovanem prizidku je bil izveden kantonalni referendum. Odbor Standpunkt Landesmuseum je junija 2010 sprožil referendum proti odločitvi kantonalnega sveta. Kanton Zürich je 13. februarja 2011 glasoval za kantonalni prispevek v višini 20 milijonov švicarskih frankov iz sklada loterije.Landesmuseum in Zürich wird erweitert. blick.ch, 22. Februar 2011, abgerufen am 12. Oktober 2015. Temeljni kamen je bil položen 30. aprila 2013. 31. julija 2016 so odprli nove in prenovljene dele Narodnega muzeja, ki so zagotovili prostor za razstave, knjižnico, avditorij, študijski center, trgovino in kavarno. Skupni stroški razširitve in prenove krila, v katerem je bila prej Šola uporabnih umetnosti, so znašali 111 milijonov švicarskih frankov. Od tega je zvezna vlada prispevala 76 milijonov, kanton Zürich 20 milijonov, mesto Zürich 10 milijonov in zasebni donatorji 5 milijonov švicarskih frankov.Schweizerisches Landesmuseum Zürich, Erweiterung 2021-2016. S. 119.

Prenova dvorišča, zahodnega in vzhodnega krila je trajala od leta 2014 do 2019. 3. avgusta 2020 je bilo vzhodno krilo, vključno z velikim vhodnim stolpom, predano muzeju. Novi razstavni prostori so bili odprti za javnost. Avgusta 2020 sta bili po 20-letni fazi načrtovanja in gradnje zaključeni prenova in širitev. Stroški prenove dvorišča, zahodnega in vzhodnega krila so znašali 95 milijonov švicarskih frankov.Renovation Schweizerisches Landesmuseum Zürich, Historische Zimmer, 2016–2019. S. 116. Skupni stroški so tako znašali približno 250 milijonov švicarskih frankov.

Arhitekturni biro Christ & Gantenbein je za prizidek prejel tri arhitekturne nagrade: Srebrnega zajca revije Hochparterre, nagrado Beton 17 za arhitekturo podjetja Betonsuisse Marketing AG, in zlato nagrado Best Architects 18.

Arhitektura Muzejsko stavbo iz leta 1898 v historicističnem slogu je zgradil Gustav Gull v obliki francoskih renesančnih mestnih gradov. Njegova impresivna arhitektura z ducati stolpov, dvorišč in osupljivim parkom na polotoku med rekama Sihl in Limmat je postala ena glavnih znamenitosti starega mestnega jedra Züricha. Njeno otvoritev je posnel François-Henri Lavanchy-Clarke, prvi nefrancoski koncesionar bratov Lumière. Zaradi vse večjih prostorskih omejitev je bil muzej med letoma 2013 in 2016 razširjen.

Razstave

Ogled razstave popelje obiskovalca od prazgodovine skozi antiko in srednji vek do 21. stoletja (klasična moderna umetnost in umetnost 16., 17. in 18. stoletja je večinoma zbrana v Kunsthaus Zürich v drugem delu mesta). Obstaja zelo bogat oddelek z gotsko umetnostjo, viteštvom in obsežno zbirko liturgičnih lesenih skulptur, slik na tablah in rezbarjenih oltarjev. Zunfthaus zur Meisen v bližini cerkve Fraumünster hrani zbirko porcelana in fajanse Švicarskega narodnega muzeja. Na voljo so tudi: galerija zbirk, prostor, kjer je razstavljeno švicarsko pohištvo, orožarni stolp, diorama bitke pri Murtnu in omara za kovance, ki prikazuje švicarske kovance iz 14., 15. in 16. stoletja ter celo nekaj kovancev iz srednjega veka.

Druge storitve Narodni muzej ponuja tudi specializirano knjižnico, obsežen slikovni arhiv, študijski center in redno objavljena dela. Te storitve dopolnjujejo številni izobraževalni programi za splošno in strokovno občinstvo.

Sklici

Zunanje povezave

National Museum Zurich What the Swiss National Museum in Zurich is all about

Kategorija:Zürich Kategorija:Muzeji v Švici Kategorija:Ustanovitve leta 1890 Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1898