thumb|upright=2|Prevladujoče vrste bakterij na človeški kožiMikrobiota pomeni združbo komenzalnih (priskledniških) in patogenih (zdravju škodljivih) mikroorganizmov, ki naseljujejo določen del telesa večceličnih organizmov (na primer človeka) in imajo pomembno vlogo za zdravje svojega gostitelja. Sestavljajo jo mikroorganizmi, kot so različne bakterije, posamezne vrste enoceličnih gliv in parazitov.https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/10421467/mikrobiota?query=Mikrobiota&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar (3. izdaja), Slovensko mikrobiološko društvo,vpogled: 24. 7. 2026. Pri ljudeh glede na lokacijo ločimo:Hou, K., Wu, ZX., Chen, XY. et al. Microbiota in health and diseases. Sig Transduct Target Ther 7, 135 (2022). https://doi.org/10.1038/s41392-022-00974-4 črevesno mikrobioto, ustno mikrobioto, respiratorno mikrobioto, kožno mikrobioto …
Terminologija Starejši, manj primeren izraz je flora.https://www.worldgastroenterology.org/UserFiles/file/WGOF/WDHD2020/WDHD2020_Microbiome_FAQs.pdf, vpogled: 24. 7. 2026. Soroden izraz je mikrobiom, ki je pogosto uporablja sopomensko z mikrobioto, vendar pomeni sestavo genov celotne mikrobiote, ki naseljuje določeno okolje.Točkova, Olga (2024). Vloga kožnega in črevesnega mikrobioma pri atopijskem dermatitisu. Zdravniški vestnik, letnik 93, številka 5/6, str. 216-222.https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/10421468/mikrobiom?query=Mikrobiom&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar (3. izdaja), Slovensko mikrobiološko društvo,vpogled: 24. 7. 2026.
Človeška mikrobiota Ljudje smo se skupaj z mikrobi, ki naseljujejo telo, razvijali 1,5 milijona let in ustvarili zelo tesne in pomembne povezave. Telo tvori s svojimi simbiotskimi mikrobi superorganizem oz. holobiont.Lapanje, Aleš, Rijavec, Tomaž (2019). Mikrobiota ustne votline. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 2, str. 150-161. Sestava mikrobiote se razlikuje od lokacije do lokacije. Črevesna mikrobiota velja za najpomembnejšo za ohranjanje našega zdravja. Za mikrobioto prebavil velja, da ustna votlina gosti drugi najbogatejši in raznovrstnejši mikrobiom v človeškem organizmu.
Normalna mikrobiota je relativno stabilna, pri čemer specifični rodovi bakterij naseljujejo različne dele telesa v določenih obdobjih posameznikovega življenja. Mikroorganizmi normalne mikrobiote lahko pomagajo gostitelju (tako da se učinkoviteje potegujejo za mikrookolje kot patogeni mikroorganizmi, kot je Salmonella spp., ali da proizvajajo hranila, ki jih gostitelj lahko uporabi), mu lahko škodujejo (povzročajo zobno gnilobo, ognojke ali druge nalezljive bolezni) ali pa obstajajo kot komenzali (v gostitelju naseljujejo dlje časa, ne da bi pri tem povzročili opazno škodo ali korist). Čeprav je večina mikroorganizmov normalne mikrobiote, ki naseljuje človeško kožo, nohte, oči, orofarinks, spolovila in prebavila, pri zdravih posameznikih neškodljivih, lahko ti organizmi povzročijo bolezni pri ogroženih gostiteljih.Davis CP. Normal Flora. In: Baron S, editor. Medical Microbiology. 4th edition. Galveston (TX): University of Texas Medical Branch at Galveston; 1996. Chapter 6. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7617/.
Disbioza mikrobiote (škodljivo spremenjena mikrobna združba) lahko negativno vpliva na delovanje organizma in lahko vodi v bolezni, med drugim lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, rakava obolenja, bolezni dihal itd.
Sklici
Kategorija:Mikrobiologija