Odnosi med Slovenijo in Palestino zajemajo politične, diplomatske, humanitarne in razvojne odnose med Republiko Slovenijo in Državo Palestino. Formalni diplomatski odnosi med državama so bili vzpostavljeni 5. junija 2024, dan po tem, ko je Državni zbor Republike Slovenije Palestino priznal kot neodvisno in suvereno državo.
Politični stiki so se razvijali že dolgo pred formalnim priznanjem. Slovenija je leta 2007 odprla predstavništvo v Ramali, leta 2008 sta strani uvedli redna politična posvetovanja, v naslednjih letih pa so se zvrstili obiski predsednikov, predsednikov vlad in zunanjih ministrov. Pomemben del odnosov so postali tudi slovenska razvojna pomoč, podpora UNRWA, izobraževalni programi ter zdravstvena in psihosocialna rehabilitacija palestinskih otrok.
Posebno politično težo so odnosi dobili med vojno v Gazi in genocidom v Gazi. Vlada Roberta Goloba je priznanje Palestine leta 2024 povezala z zahtevo po končanju vojne in uveljavitvi rešitve dveh držav, Slovenija pa je kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov zagovarjala takojšnjo prekinitev ognja, neoviran dostop humanitarne pomoči in spoštovanje mednarodnega prava. V letih 2024 in 2025 je Slovenija sodelovala tudi v postopkih pred Meddržavnim sodiščem glede izraelske okupacije palestinskih ozemelj in obveznosti Izraela do civilnega prebivalstva.
Leta 2025 je slovenska politika do izraelsko-palestinskega vprašanja postala ena izrazitejših med državami Evropske unije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je maja kot prva voditeljica države članice EU pred Evropskim parlamentom dogajanje v Gazi označila za genocid. Golobova vlada je julija istega leta kot prva vlada države članice EU razglasila izraelska ministra Itamarja Ben-Gvirja in Bezalela Smotricha za nezaželeni osebi, nato pa uvedla prepoved izvoza, uvoza in tranzita orožja v Izrael in iz njega ter prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Septembra 2025 je prepoved vstopa uvedla še za izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja.
Po nastopu vlade Janeza Janše junija 2026 se je slovenska politika do Izraela bistveno spremenila. Nova vlada je odpravila prepovedi vstopa za Netanjahuja, Ben-Gvirja in Smotricha, umaknila prepoved uvoza izdelkov iz izraelskih naselbin ter odpravila embargo na trgovino in tranzit orožja. Vlada je spremembo utemeljila z željo po obnovitvi političnega dialoga z Izraelom.
Razvoj odnosov
Prvi tesnejši politični stiki med samostojno Slovenijo in palestinskimi oblastmi so se vzpostavili v prvem desetletju 21. stoletja. Palestinski zunanji minister Nabil Šaat je Slovenijo obiskal aprila 2004, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je palestinska ozemlja obiskal maja 2007.
Pomemben institucionalni korak je sledil 1. oktobra 2007, ko je Slovenija v Ramali odprla predstavništvo pri Palestinski narodni upravi. Slovensko zunanje ministrstvo je ustanovitev predstavništva med drugim povezalo s prizadevanjem za bolj uravnoteženo slovensko diplomatsko prisotnost na Bližnjem vzhodu ter s pripravami na prvo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008. Predstavništvo je postopoma prevzelo tudi pomembno vlogo pri humanitarnih projektih, izobraževalnem sodelovanju in oblikovanju slovenskih stališč do bližnjevzhodnega konflikta.
Januarja 2008 je palestinski zunanji minister Riad al-Malki med obiskom v Sloveniji podpisal sporazum o rednih političnih posvetovanjih med zunanjima ministrstvoma. Istega leta je Slovenijo obiskal palestinski predsednik Mahmud Abas. Januarja 2009 je predsednik Danilo Türk obiskal palestinska ozemlja, julija 2011 pa jim je sledil predsednik vlade Borut Pahor. Med vidnejšimi palestinskimi predstavniki, ki so obiskali Slovenijo, sta bila tudi član izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije Nabil Šaat leta 2011 in Hanan Ašravi leta 2017.
Status slovenskega predstavništva je bil januarja 2014 spremenjen iz »predstavništva pri Palestinski oblasti« v »Predstavništvo Republike Slovenije v Palestini«. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je Palestino obiskal junija 2017, al-Malki pa je Slovenijo ponovno obiskal septembra 2012 in julija 2019.
Prizadevanja za priznanje Palestine sličica|levo|Protest proti bombardiranju Gaze v Ljubljani julija 2014 Vprašanje priznanja Palestine je skoraj desetletje ostajalo ena od odprtih tem slovenske zunanje politike. Zunanji minister Karl Erjavec je novembra 2014 javno podprl priznanje in ga opisal kot korak, ki bi okrepil pritisk proti širjenju izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Takrat je poudaril tudi, da Slovenija za priznanje ne bi nujno potrebovala soglasja vseh članic Evropske unije.
Državni zbor je vlado v istem obdobju pozval, naj pripravi ustrezni akt za priznanje. Ker do tega ni prišlo, so leta 2015 predlog vložile poslanske skupine Združene levice in ZaAB s podporo dela poslancev Socialnih demokratov. Erjavec je tedaj izjavil, da za slovensko zunanjo politiko obstoj palestinske države ni sporen in da je odprto predvsem vprašanje časa priznanja.
Nov poskus je sledil konec leta 2017. Vlada Mira Cerarja je decembra sklenila nadaljevati postopek priznanja, vendar se je ta v letu 2018 ustavil zaradi političnih in postopkovnih nesoglasij. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko predloga ni poslal v nadaljnjo obravnavo, priznanje pa do konca Cerarjevega mandata ni bilo izvedeno.
Priznanje Palestine leta 2024 sličica|Palestinska zunanja ministrica Varsen Aghabekian Shahin in slovenski predsednik vlade Robert Golob
Prelom je prišel po začetku vojne v Gazi oktobra 2023. Golobova vlada je priznanje Palestine začela vse bolj obravnavati kot del širšega diplomatskega odziva na vojno in kot podporo rešitvi dveh držav. Marca 2024 so predsedniki vlad Slovenije, Španije, Irske in Malte ob robu zasedanja Evropskega sveta objavili skupno izjavo, da so pripravljeni priznati Palestino, ko bi tak korak lahko prispeval k miru.sličica|Vseslovenski shod za svobodno Palestino v Ljubljani aprila 2024Vlada je formalni postopek začela 9. maja 2024. Golob je dejal, da je namen slovenskih ukrepov čim prej ustaviti trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi, odločitev pa je povezal tudi s premirjem, izpustitvijo talcev ter krepitvijo palestinskih institucij.
Sprva je vlada napovedovala, da bo odločitev sprejela najpozneje do 13. junija. Po izraelskem napadu na taborišče za razseljene v Rafi konec maja pa je Golob napovedal pospešitev postopka. Vlada je 30. maja sprejela predlog sklepa o priznanju neodvisne in suverene Države Palestine in ga poslala državnemu zboru.
Državni zbor je 4. junija 2024 priznanje podprl z 52 glasovi za in brez glasu proti. Opozicijska Slovenska demokratska stranka je pred glasovanjem vložila predlog za posvetovalni referendum, s katerim bi se odločanje odložilo, in trdila, da čas za priznanje ni primeren ter da bi to predstavljalo nagrado Hamasu. Ko je parlament nadaljeval postopek, poslanci SDS pri končnem glasovanju niso sodelovali.
Slovenija je Palestino priznala nekaj dni za Španijo, Irsko in Norveško, s katerimi je bila odločitev del novega vala evropskih priznanj leta 2024. Naslednji dan, 5. junija, je slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve palestinskemu veleposlaniku na Dunaju izročilo verbalno noto, s čimer sta državi uradno vzpostavili diplomatske odnose.
Politika med vojno in genocidom v Gazi sličica|levo|Shod za mir in v podporo Palestini v Ljubljani oktobra 2023 Varnostni svet Združenih narodov
Slovenija je 1. januarja 2024 začela dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Bližnjevzhodni konflikt je tako postal eno osrednjih vprašanj njene zunanje politike v obdobju, ko se je istočasno pripravljala na priznanje Palestine.
Golobova vlada je v Varnostnem svetu zagovarjala takojšnjo prekinitev ognja, izpustitev talcev, neoviran humanitarni dostop in rešitev dveh držav. Marca 2024 je Slovenija podprla resolucijo Varnostnega sveta, ki je zahtevala takojšnje premirje v Gazi. Septembra, ko je Slovenija predsedovala Varnostnemu svetu, je Golob vodil tudi razpravo o Bližnjem vzhodu in palestinskem vprašanju.
Junija 2025 je Slovenija kot koordinatorka desetih izvoljenih članic Varnostnega sveta sodelovala pri pripravi nove humanitarne resolucije o Gazi. Slovensko zunanje ministrstvo je svojo dejavnost v tem obdobju povezovalo predvsem z zaščito civilistov, dostopom do hrane in zdravil ter ohranitvijo delovanja UNRWA.
Mednarodno sodišče in pravica do samoodločbe
Slovenija se je januarja 2024 odločila sodelovati v postopku Meddržavnega sodišča glede pravnih posledic izraelske okupacije in politike na zasedenih palestinskih ozemljih. Bila je ena od razmeroma maloštevilnih članic Evropske unije, ki so v postopku aktivno nastopile.
V ustni predstavitvi pred sodiščem februarja 2024 je Slovenija poudarila, da palestinskemu ljudstvu ni mogoče odreči pravice do samoodločbe. Pri tem je svoje stališče izrecno povezala tudi z lastno zgodovinsko izkušnjo: Slovenija je pravico do samoodločbe sama uveljavila ob vzpostavitvi neodvisne države, zato jo je pred sodiščem opredelila kot enega temeljnih stebrov mednarodnega pravnega reda.
Ko je sodišče julija 2024 ugotovilo, da je nadaljnja izraelska prisotnost na zasedenih palestinskih ozemljih nezakonita, je Slovenija mnenje pozdravila in Izrael pozvala k spoštovanju obveznosti iz mednarodnega prava.
Slovenija je sodelovala tudi pri pripravi resolucije Generalne skupščine OZN, ki je konec leta 2024 od sodišča zahtevala dodatno svetovalno mnenje o izraelskih obveznostih do Združenih narodov, mednarodnih organizacij in tretjih držav na zasedenih palestinskih ozemljih. Maja 2025 je pred sodiščem poudarila dolžnost okupacijske sile, da omogoči dobavo osnovnih življenjskih potrebščin in delovanje humanitarnih organizacij.
Opredelitev genocida
Slovenski politični vrh je skozi leto 2025 začel izraelsko ravnanje v Gazi tudi izrecno označevati za genocid. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je 21. maja 2025 v govoru pred Evropskim parlamentom dejala, da »v Gazi gledamo genocid«. Po poročanju slovenskih medijev je bila prva voditeljica države članice EU, ki je v Evropskem parlamentu za dogajanje v Gazi uporabila ta izraz.
Tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je junija 2025 v uradnem pregledu slovenske politike zapisalo, da Slovenija obsoja genocid v Gazi, hkrati pa poudarilo kršitve mednarodnega humanitarnega prava, nevarnost stradanja civilistov in pomen delovanja UNRWA.
Kljub takšnemu političnemu stališču se Golobova vlada marca 2026 ni pridružila postopku, ki ga je Južna Afrika proti Izraelu zaradi domnevne kršitve Konvencije o genocidu sprožila pred Meddržavnim sodiščem. Predlog zunanje ministrice Tanje Fajon in dela vlade ni dobil potrebne večine. Fajon je odločitev obžalovala, vlada pa je poudarila, da bo še naprej podpirala delo sodišča.
Sankcije proti Izraelu
V letu 2025 je Slovenija začela svoja stališča do izraelske politike dopolnjevati z enostranskimi nacionalnimi ukrepi. Vlada je to utemeljevala predvsem z odsotnostjo soglasja za strožje skupne ukrepe na ravni Evropske unije.
Prvi večji ukrep je bil sprejet 17. julija 2025, ko je vlada izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja in finančnega ministra Bezalela Smotricha razglasila za personae non gratae. Slovenska vlada jima je očitala genocidne izjave, spodbujanje nasilja nad Palestinci ter podporo širitvi nezakonitih naselbin in prisilnemu izseljevanju palestinskega prebivalstva. Slovenija je bila prva članica Evropske unije, ki je proti njima uvedla takšen ukrep.
Dva tedna pozneje, 31. julija, je Golobova vlada prepovedala izvoz, uvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Golob je ukrep predstavil kot prvi celovit nacionalni embargo te vrste v Evropi. Že od oktobra 2023 slovensko obrambno ministrstvo sicer ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz orožja v Izrael, zato je pred formalno prepovedjo v praksi že veljal de facto embargo.