Župan Mestne občine Kranj je politični vodja Mestne občine Kranj, ki kot eden od organov lokalne samouprave občino predstavlja in zastopa.

Župan Kranja predstavlja in sklicuje Mestni svet Mestne občine Kranj, vodi seje mestnega sveta, nima pa na sejah pravice glasovanja. Izvoljen je na rednih lokalnih volitvah in ima štiriletni mandat.

Poleg tega župan nadzoruje in usmerja delo mestne uprave. Mestnemu svetu predlaga organizacijo in delovna področja mestne uprave ter določa sistemizacijo delovnih mest v njej. Imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in vodje njenih notranjih organizacijskih enot ter odloča o imenovanju in razrešitvi oziroma sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi, če s predpisi ni določeno drugače. Za posamezna področja iz svoje pristojnosti lahko ustanavlja tudi začasne komisije kot strokovna in posvetovalna telesa.

Aktualni župan je Matjaž Rakovec, ki je bil za drugi mandat izvoljen na lokalnih volitvah 2022.

Seznam županov

Župani Kranja v Republiki Sloveniji #ŽupanStrankaMandatZačetekKonec1.Vitomir GrosSocialna liberalna stranka (LS)199419982.Mohor BogatajLiberalna demokracija Slovenije (LDS)Stranka za napredek krajevnih skupnosti (SZNKS)199820063.Damijan PerneZARES – socialno liberalni200620104.Mohor BogatajStranka za napredek krajevnih skupnosti (SZNKS)201020145.Boštjan TrilarVeč za Kranj (VZK)201420186.Matjaž RakovecSocialni demokrati (SD)2018

Zgodovina Začetki sodobne županske funkcije v Kranju segajo v sredino 19. stoletja. Z uvedbo moderne občinske samouprave v Avstrijskem cesarstvu je bil leta 1850 na prvih občinskih volitvah za župana Kranja izvoljenKonrad Lokar, podjetnik in trgovec, ki je funkcijo opravljal med letoma 1850 in 1857 ter ponovno med letoma 1861 in 1865. Lokar je pred tem deloval kot mestni odbornik in sodnik ter bil med revolucijo leta 1848 poveljnik kranjske narodne straže. V drugi polovici 19. stoletja so bili med župani med župani trgovci, industrialci in drugi ugledni meščani. Najdlje je mesto v tem obdobju vodil Karel Šavnik, ki je bil župan med letoma 1874 in 1911.

Po razpadu Avstro-Ogrske in vključitvi Kranja v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se je županska funkcija ohranila. Prvi župan nove države je bil Ferdinand Polak, ki je mesto vodil že od leta 1911 in na položaju ostal do leta 1921. Nasledil ga je Ciril Pirc, župan med letoma 1921 in 1936. Njegovo dolgo obdobje županovanja je sovpadalo z izrazito industrializacijo mesta. Med nemško okupacijo v času druge svetovne vojne je bila dotedanja občinska oblast podrejena okupacijski upravi; v letih med 1941 in 1945 so mesto vodili župani Herbert Markgraf, Kurt Decker in Frideric Mörth.

Po koncu druge svetovne vojne je bila lokalna oblast preoblikovana v skladu z jugoslovanskim socialističnim sistemom. Klasično občinsko županstvo je nadomestil sistem ljudskih odborov, pozneje pa občinskih skupščin, zato so se spreminjali tudi uradni nazivi predstojnikov lokalne oblasti. Med povojnimi voditelji Kranja so bili Rudolf Hlebš, Marjan Brilly, Mara Ogrizek, Andrej Brovč, Cene Beznik in Vinko Hafner. Ogrizkova, ki je Kranj vodila med letoma 1947 in 1948, je bila prva ženska na čelu kranjske občine. Hafner je med letoma 1953 in 1958 vodil najprej mestni in nato občinski ljudski odbor Kranj; v njegovem obdobju je bil oblikovan tudi kranjski občinski statut, ki je postal eden od vzorov za razvoj jugoslovanskega komunalnega sistema. Z nadaljnjimi spremembami jugoslovanske lokalne ureditve se je uveljavila Skupščina občine Kranj, njen predsednik pa je opravljal funkcijo, ki je bila po položaju najbližja današnjemu županu.

Ob demokratičnih spremembah leta 1990 se je za predstojnika kranjske občine ponovno začel uporabljati naziv župan. Tega leta je položaj prevzel Vitomir Gros, ki je občino vodil do leta 1998. Današnja ureditev županske funkcije pa izhaja predvsem iz reforme lokalne samouprave, izvedene na podlagi Zakona o lokalni samoupravi iz leta 1993 in nove občinske ureditve, ki je začela delovati leta 1994. Zakon je župana določil kot enega od organov občine in uvedel njegovo izvolitev na neposrednih in tajnih volitvah.

Podžupan Župan Kranja imenuje in razrešuje podžupana občine. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove zadržanosti ali odsotnosti ter opravlja naloge, za katere je pooblaščen. Podžupan je bodisi nepoklicni, bodisi poklicni.

Trenutna županja je Manja Zorko, ki funkcijo opravlja od 1. marca 2023. V tekočem mandatu 2022–2026 je funkcijo podžupana opravljal tudi Janez Černe, ki pa ga je župan Rakovec junija 2025 zaradi nesoglasij razrešil s položaja.

Seznam podžupanov Kranja Grosov mandat

Ana Milena Škraba (LS, 1994–1998) – nepoklicna podžupanja Franc Šifkovič (SKD, 1994–1998) – nepoklicni podžupan Janez Osojnik (LDS, 1994–1998) – nepoklicni podžupan

Prvi in drugi Bogatajev mandat

Janez Osojnik (LDS, 1998–2006) – nepoklicni Štefan Kadoič (ZLSD/SD, 1998–2006) – nepoklicni

Pernetov mandat

Igor Velov (Zares za Kranj, 2006–2010) – poklicni Bojan Homan (SDS, 2007–2010) – nepoklicni Stane Štraus (SD, 2007–2010) – nepoklicni

Tretji Bogatajev mandat

Nada Mihajlović (SD, 2010–2014) – nepoklicna Bojan Homan (SDS, 2010–2014) – poklicni od junija 2011 Janez Frelih (SZNKS, 2010–2014) – poklicni

Trilarjev mandat

Jakob Klofutar (VZK, 2014–2015) – poklicni Primož Terplan (SMC, 2014–2015) – nepoklicni Boris Vehovec (VZK, 2015–2018) – nepoklicni do oktobra 2015, nato poklicni

Prvi Rakovčev mandat

Janez Černe (SD, 2018–2022) – poklicni Robert Nograšek (LMŠ, 2019–2022) – nepoklicni

Drugi Rakovčev mandat

Janez Černe (SD, 2022–2025) – poklicni Manja Zorko (SD, 2023–danes) – poklicna

Sklici

Kategorija:Mestna občina Kranj Kategorija:Župani Mestne občine Kranj Kategorija:Politika Kranja