thumb|280px|Razvaline gradu Sveti Križ oziroma Vipavski Križ Janez Friderik Attems (nemško: Johann Friedrich, graf von Attems), * 12. oktober 1593, Gradišče ob Soči (danes Italija), † 15. december 1663, Ljubljana (danes Slovenija), je postal prvi državni grof Attems iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije.

Zgodovina rodbine

Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu Ahten (Attimis) (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in Čedada. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po Furlaniji in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi svetokriška (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja Rudolfa II. v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Janezu Frideriku, ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja Ferdinanda II. leta 1630 povzdignjena med državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Življenje Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona Hermana Attemsa Svetokriškega (1564–1611).

Friderik je služil v cesarski vojski v vojni proti Benetkam (1615–1617) in kot cesarski komisar aktivno sodeloval v mirovnih pogajanjih s to republiko. Sodeloval je v bitki na Beli gori (8. novembra 1620) in pri osvojitvi Mantove (1630).

Leta 1626 je bil že polkovnik konjenice, od 1630 do 1636 cesarski vojni svetnik, nato odposlanec na dvorih v Mantovi in Lotaringiji, cesar Ferdinand II. pa ga je počastil s tem, da je (20. aprila 1626) "njemu, njegovim dedičem in vsem potomcem baronske družine Attems obeh spolov podelil potrditev privilegija svobodnega gradu za njegova gospostva Sveti križ, Ločnik in Podgora ter mu podelil polno jurisdikcijo v njih". A kmalu še več kot to: z diplomo z dne 6. septembra 1630 v Regensburgu je cesar Ferdinand II. povzdignil vdovo Hermana Attemsa, Uršulo, rojeno baronico Breuner, in njene otroke Friderika, Janeza Jakoba, Ferdinanda, Maksimilijana Hermana in Barbaro, skupaj z "vsemi zakonitimi dediči in dediči istih, moškimi in ženskimi osebami potomcev za vedno in vse veke, v čin, čast in dostojanstvo naših in Svetega rimskega cesarstva grofov in grofic". Vendar niso imeli mesta na grofovski klopi v nemškem državnem zboru (rajhstagu). Friderik je zase in za svoje potomce pridobil članstvo v deželnih stanovih oz. plemiškem stanu avstrijskih dednih deželah, najprej v Vojvodini Koroški 23. januarja 1626, v Vojvodini Štajerski 12. novembra istega leta, v Spodnji Avstriji 26. junija in leta 1643 na Kranjskem.

Kot vrhovni komornik (1637–1643) cesarja Ferdinanda II. je avgusta 1637 pospremil njegovo hčer, nadvojvodinjo Cecilijo Renato, nevesto poljskega kralja Vladislava, do meja tega kraljestva, leta 1643 je postal vrhovni konjušnik ovdovele cesarice Eleonore Avguste, leta 1649 pa ga je cesar Ferdinand III. imenoval za vicedoma Vojvodine Kranjske. Po nastopu cesarja Leopolda I. ga je (1660) spremljal na slovesnosti poklona v Gorici.

Poroka in otroci

Janez Friderik Attems državni grof Attems se je rodil v Gradiški kot prvi sin barona Hermana Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (1564–1611).

Poročil se je trikrat, leta 1615 se je poročil z Uršulo Terencijo grofico Colloredo. Rodil se jima je sin Alojz, a je žena po porodu umrla. Po smrti žene (†1616) se je leta 1621 drugič poročil z Marijo Ano grofica Turn-Hofer in Valsassina, s katero sta imela dva sinova in tri hčerke. Po smrti druge žene (†1638) se je 1640 poročil tretjič in sicer s Frančiško Marijo markizo Strozzi. Skupaj je imel deset otrok: ⦁ (1) Alojz Attems, grof Attems Svetokriški (1616−1690), vstopil v Jezusov red; ⦁ (2) Herman Attems Svetokriški (1622−1721), kanonik v Passavu in Oloumucu; ⦁ (2) Uršula Attems Svetokriška (1623−1685), por. Grof Lovrenc Lanthieri; ⦁ (2) Rajmund Attems Svetokriški (1624−1713); ⦁ (2) Ludvika Attems Svetokriška (cca. 1626−), ⦁ (2) Janez Gašpar Attems Svetokriški (1630−1676), por. Marija Izabela grofica Turjaška (Auersperg); ⦁ (3) Marija Ana Neža Attems grof Svetokriška, (1643–1711), por. Oton Henrik grof Turn; ⦁ (3) Franc Anton, grof Attems Svetokriški (1645–1704), por. Ana Marija grofica Khünburg, začetnik goriške linije; ⦁ (3) Klara Attems Svetokriška (1646–1699), nuna v samostanu klarisinj v Mekinjah; ⦁ (3) Ignacij Marija, grof Attems Svetokriški (1652−1732).

Sklici

Viri in Literatura

Franz Ilwof: Die Grafen von Attems. Graz 1897, S. 24–136 (Digitalisat). DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581. DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564. Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.

Kategorija:Attemsi