Filipinski krokodil (znanstveno ime Crocodylus mindorensis), znan tudi kot mindorski krokodil, filipinski sladkovodni krokodil, bukarot"Crocodile Surveys - iucncsg.org" v Ilocanu in bolj splošno kot buvaja v večini filipinskih nižinskih kultur, je endemičen na Filipinih."Only in the Philippines - Endemic Animals in the Philippines" . TxtMania.com. Retrieved on 2007-10-22.Ross, Charles A. "Crocodile Status in Ligawasan Marsh". Philippine Crocodile. Retrieved on 2012-07-12. Od leta 2008 je uvrščen med kritično ogrožene vrste zaradi izkoriščanja in netrajnostnih metod ribolova,"Crocodilian Species - Philippine Crocodile (Crocdylus mindorensis)" . Crocodilian Species List. Retrieved on 2007-10-22. kot je ribolov z dinamitom."Wildlife Conservation in the Philippines". BP.com. Retrieved on 2007-10-22. Metode ohranjanja izvajajo nizozemsko-filipinski sklad Mabuwaya,"Philippine Crocodile Comeback" . cepf.net. Retrieved on 2007-10-22. Društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld na otoku Mindoro. Ubijanje krokodila v državi je strogo prepovedano in se kaznuje z zakonom.
Taksonomija Do leta 1989 je veljal za podvrsto novogvinejskega krokodila (Crocodylus novaeguineae). Zdaj sta prepoznana kot tesno sorodna, a ločeni vrsti.
Evolucija Rod Crocodylus verjetno izvira iz Afrike in se je razširil proti jugovzhodni Aziji in Amerikam, čeprav se upošteva tudi avstralsko/azijski izvor. Filogenetski dokazi podpirajo odstopanje Crocodylusa od njegovega najbližjega nedavnega sorodnika, izumrlega voaya z Madagaskarja, pred približno 25 milijoni let, blizu meje oligocena in miocena.
Filogeneza Spodaj je kladogram, ki temelji na študiji datiranja konic iz leta 2018, ki sta jo hkrati izvedla Lee in Yates, z uporabo morfoloških, molekularnih (sekvenciranje DNK) in stratigrafskih (starost fosilov) podatkov, kot je bil revidiran v paleogenomski študiji Hekkala in sodelavcev iz leta 2021 z uporabo DNK, ekstrahirane iz izumrlega voaya. Hallova namestitev krokodila na Novi Gvineji, predlagana v študiji Sales-Oliveira in sodelavcev iz leta 2023.
Značilnosti Filipinski krokodil je krokodilski endemit Filipinov. Je relativno majhen sladkovodni krokodil. Ima relativno širok gobec in debele koščene plošče na hrbtu (močen hrbtni oklep). Gre za dokaj majhno vrsto, ki doseže paritveno zrelost pri 1,5 m in tehta 15 kg pri obeh spolih. Ugotovljeno je bilo, da ima 69-kilogramski posameznik silo ugriza 2736 N. Odrasli le redko presežejo 2,7 m in tehtajo 90 kg, le največji samci pa dosežejo rekordno največjo velikost do 3,5 m, pri izjemnih posameznikih pa morda dosežejo največjo težo 210 kg.Michael Vincent F. Cruz, Alfonso G. Biñan, Jr. and Pedro G. Mendoza"]. . IUCNSSC Crocodile Specialist Group. Samice so nekoliko manjše od samcev. Filipinski krokodili so zlato rjave barve, ki se z odraščanjem potemni.
Razširjenost in habitat Filipinski krokodil je bil iztrebljen v Samarju, Jolu, Negrosu, Masbateju in Busuangi. Populacije še vedno obstajajo v naravnem parku severne Sierre Madre znotraj deževnega gozda Luzon, San Marianu, Isabeli, na otoku Dalupiri na otokih Babujan, v Abri na Luzonu in v močvirju Ligavasan, v jezeru Sebu v južnem Cotabatu, v reki Pulangi v Bukidnonu, v močvirju Paghungavan na otoku Siargao in morda v zavetišču za divje živali močvirje Agusan na Mindanau. Populacije filipinskih krokodilov, ki prebivajo na teh lokacijah, živijo geografsko izolirane druga od druge, kar na koncu vpliva na diferenciacijo njihove populacije in zmanjšuje genetsko raznolikost.Tabora. (2012). Detection of Crocodylus mindorensis x Crocodylus porosus (Crocodylidae) hybrids in a Philippine crocodile systematics analysis. ZOOTAXA, 3560, 1–31. V preteklosti so ga našli v delih Visaje, dokler se njegovo število ni drastično zmanjšalo, predvsem zaradi uničenja habitata. Ti krokodili jedo bolne ribe v bistveno večjem deležu kot zdrave ribe, s čimer izboljšujejo splošno zdravje ribjega staleža. Z lovljenjem najpogostejših rib uravnavajo populacijo rib; vsaka vrsta, ki nenadoma postane prevladujoča, se vrne v pravilno razmerje. Krokodilski iztrebki so hranljivi za ribe in vsebujejo kritično pomembne kemikalije.
Stanje ohranjenosti
Crocodylus mindorensis velja za najbolj ogroženo vrsto krokodila na svetu, saj je na rdečem seznamu IUCN uvrščen med kritično ogrožene vrste. Ocena populacije 100 ne-izleglih osebkov poudarja kritično stanje vrste. Od oktobra 2021 je C. mindorensis s strani IUCN uvrščen med kritično izčrpane vrste.
Zdi se, da je ubijanje krokodilov glavni vzrok za zmanjšanje števila te vrste. Na severovzhodnem Luzonu je bil v okviru projekta rehabilitacije, opazovanja in ohranjanja krokodilov (CROC) sprejet skupnostni pristop k ohranjanju, katerega cilj je doseči trajnostno sobivanje krokodilov in lokalnega prebivalstva.
Leta 2007 je več ljudi na Filipinih ustanovilo specializirano skupino, ki se ukvarja z ohranjanjem krokodilov. Filipinsko društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld delata na programih za ohranjanje vzreje in izpusta krokodilov v naravo. C. mindorensis je veljal za lokalno izumrlega v delu svojega nekdanjega območja razširjenosti v severnem Luzonu, dokler leta 1999 v San Marianu v Isabeli niso ujeli živega primerka. Ta primerek, ki so ga ugrabitelji poimenovali Isabela, je bil do izpustitve avgusta 2007 predan v oskrbo Centra za rehabilitacijo in ohranjanje krokodilov. Ob izpustitvi je bil primerek dolg 1,6 m.
Filipinski krokodil je leta 2001 postal nacionalno zaščiten z zakonom z uveljavitvijo republiškega zakona 9147, znanega kot Zakon o divjih živalih. Uboj krokodila je kazniv, najvišja kazen pa je 100.000 ₱ (kar ustreza približno 2500 USD). Filipinski senat je 31. maja 2012 vložil resolucijo št. 790, s katero je dodatno okrepil in dopolnil obstoječe zakone za zaščito filipinskega krokodila in morskega krokodila.(2012-05-31). "Senate P.S.R. 790". Senate of the Philippines 15th Congress. Retrieved on 2012-07-16.
Mediji Ta krokodil je bil predstavljen v oddaji National Geographica Dangerous Encounters, ki jo je vodil specialist za krokodile dr. Brady Barr. V eni od epizod si je Barr prizadeval biti prvi, ki bi videl vse vrste krokodilov na svetu. Na srečo mu je uspelo videti filipinskega krokodila, starega približno dva tedna.National Geographic Channel Videos - Adventure Shows, Natural History & More channel. National Geographic. Retrieved on 2007-10-22.
Izvalitev filipinskega krokodila je bila zabeležena v GMA News Born to Be Wild. Zabeležili so tudi, da tropske ognjene mravlje, invazivna vrsta, jedo neizvaljena jajca ogroženih bukarotov. Medijska ekipa je rešila gnezdo pred napadom ognjene mravlje. Posneli so tudi odrasle filipinske krokodile.
Splošna imena Poleg splošnega izraza buvaja ali buaja (ki se običajno uporablja za C. porosus, lahko pa se uporablja tudi za C. mindorensis v jezikih, kjer se vrsti ne razlikujeta) so bili na otokih znani pod različnimi imeni. V španskih kolonialnih zapisih sta bili vrsti pogosto ločeni kot krokodil (za C. porosus) in kajman (za C. mindorensis), vendar te razlike ne sledijo angleški slovarji in prevodi.
Znani so tudi kot bukarot ali bokarot v jezikih Ilocano, Isneg, Ibanag in Yogad; meso v jezikih Itawis, Yogurt, Dupaningan Agta in Kalinga; in hladno v jeziku Gaddang.
Na južnem Luzonu in osrednjih otokih Filipinov so bili znani tudi kot tigbin v tagalogščini; barangajs v jezikih Bicol, Mangyan in Eastern Visayas; balanghitao ali balangita v cebuanščini in osrednjem visajanščini; in tudi Burangas ali Burangaris v Mangyanu.
Na Mindanau in Palavanu so znani kot nguso v Agusan Manobo; sapding v Mandayi; bangitao ali dagorogan v Maranau; bungut v Bataku; in bungot v Tagbanwi.
Mitologija, folklora in kulturni pomen
V predkolonialnih verovanjih anitov na Filipinih so se krokodili (tako C. mindorensis kot C. porosus) bali in jih častili, kar je igralo ključno vlogo pri njihovem preživetju vse do sodobnega časa. Španci so zabeležili, da so bile reke in jezera polna krokodilov, ljudje pa so pogosto živeli in lovili ribe v njihovi bližini, kar je vznemirilo večino evropskih opazovalcev. Nekatere skupnosti so postavile majhne bambusove ograje, da bi krokodile odvrnile od določenih območij, ljudje pa so se izogibali izzivanju, vendar na splošno niso sprejeli veliko posebnih previdnostnih ukrepov proti njim. Med krokodili in ljudmi je obstajal neizrečen 'mirovni pakt'. Obstajali so zelo strogi tabuji glede ubijanja krokodilov ali uživanja krokodilovega mesa. Krokodile, ki napadejo ali ubijejo človeka, skupnost vedno ubije.
Splošno prepričanje je bilo, da krokodili nikoli ne napadajo ljudi samovoljno. Zato so napade krokodilov obravnavali s fatalističnim odnosom, kot krivdo žrtve za kršitev tabujev ali kot kazen duhov za prelom prisege. Španski osvajalec Miguel López de Legazpi je leta 1571 zapisal, da so bile njegove pogodbe s Sulejmanom, Ačejem in Lakandulo iz Manile in Tonda sklenjene pod pogojem, da bodo umrli in jih bodo krokodili pojedli, če bodo kršili pogodbe. Ne glede na to je bilo pojedenje krokodila obravnavano kot častna smrt, saj je zagotavljalo, da bo krokodil dušo osebe varno prenesel v duhovni svet po mavrici.
Krokodile, ki so bili deležni vraževerja, lahko na splošno razdelimo na tri vrste: krokodile, ki so reinkarnacije prednikov (anito), utelešenja močnih naravnih duhov (divata) ali spremenjene zlonamerne duhove ali čarovnice (asvang). Vsi krokodili niso poosebitve teh treh, vendar se krokodili z izjemnimi lastnostmi, kot so velika velikost, nenavadna krotkost, nenavadna obarvanost, pohabljenost ali vidne prirojene napake, pogosto obravnavajo kot take. V več mitih o stvarjenju na otokih je stvarniško božanstvo krokodil, krokodili pa so bili pogosto obravnavani kot varuhi duhovnega sveta (kamor gredo mrtvi) in psihopompi, ki varno vodijo duhove mrtvih. Verjeli so tudi, da krokodili obstajajo v nekakšnem vzporednem duhovnem svetu, ki ga pogosto razlagajo kot podvodno vas. Več etničnih skupin ima krokodile za svoje neposredne prednike, datuji in bojevniki pa so pogosto sledili njihovemu rodu krokodilom. Krokodile so pogosto nagovarjali tudi s sorodstvenimi nazivi, kot je nono ("dedek").
Upodobitve krokodilov so bile pogosto vklesane v krste ali vtkane v pogrebna oblačila, da bi zaščitili duha pokojnika. Krokodilski zobje so se pogosto nosili tudi kot agimati (amuleti) za zaščito pred boleznimi in zlimi duhovi.
V sodobni filipinski kulturi so krokodili dojemani negativno. Veljajo za škodljivce in grožnjo majhnim otrokom in živini. Povezujejo jih tudi s pohlepom, prevaro, korupcijo in nepotizmom. Izraz buvaja se pogosto uporablja kot žalitev za korumpirane politike in vladne uradnike, oderuhe in policijo.
Sklici
Literatura
Philippine Crocodile: WhoZoo Crocodilian Species-Philippine Crocodile (Crocodylus mindorensis) "Crocodylus mindorensis - HerpaWorld"
Zunanje povezave
Crocodylus|mindorensis Mabuwaya Foundation Crocodylus mindorensis
Kategorija:Pravi krokodili Kategorija:Taksoni, opisani leta 1935 Kategorija:Plazilci Azije