Grandas de Salime (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v osrednjem delu zahodne Asturije, na meji z Galicijo, približno 139 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Santo Eulalio de Oscos in San Martín de Oscos, na severovzhodu na Pesoz in Allande, na jugovzhodu na Negueiro de Muñiz (v Galiciji) in na jugozahodu na Fonsagrado (v Galiciji). V občini govorijo lokalno različico galicijskega jezika, ki se imenuje eonavščina.

Etimologija Ime Salime izvira iz pravindoevropščine, iz korenine *sal- (val, reka, voda).

Zgodovina V občini so odkrili gomilna grobišča in v kamen vklesane stare simbole. Tudi so ostanki gradišč kulture Castro, kjer so odkrili še orodja in okrasne predmete. Arheološka dkritja še tudi danes trajajo.

Rimljani so odprli prve rudnike na ozemlju, kjer so izkopali zlato.

Listine že omenijo občino v srednjem veku kot Granda, ki je pripadala lasti samostana v Villanuevi de Oscos, dokler je Ferdinand II. Leonski ni daroval cerkvi v Oviedu, ki je potem več stoletij obvladalo ozemlje. Filip II. Španski je v 16. stoletju izlastil cerkvena zemljišča, pozneje so občani Grandasa odkupili svojo svobodo od kralja.

1836 so z združitvijo Grandasa in Salimeja ustanovili današnjo občino.

Španska vojna za neodvisnost, tako kot karlistične vojne so prizadele občino, ki je dejavno sodelovala v borbah.

Po španski državljanski vojni so izoblikovali akumulacijsko jezero z zajezitvijo, zaradi česar so poplavili rodne orne zemlje in pašnike, kar je povzročilo veliko izseljevanje in upadanje prebivalstva. 55 % sedanjega prebivalstva je staro nad 40 leti.

Geografija V občini so zaostali prometni odnosi, čeprav vrhovi niso precej visokovi. Najvišji vrh je Pedras Apañadas (1204 m), medtem ko drugi vrhovi komaj sežejo 800 m. Zaradi gorovja je majhna količina padavin v občini.

Podnebje je oceansko. Glavni reki sta Navia in Agüeira.

Na gozdnih območjih rastejo avtohtonske površine grastov in kostanjev. V zadnjih časih so pogozdovali nekatera območja z borom.

Gospodarstvo Prebivalstvo še vedno živi predvsem od živinoreje. V zadnjih desetletjih se je povečalo sadjarstvo (npr. proizvodnja borovnice). Tudi se postopoma razvija turizem, ker akumulacijsko jezero zagotavlja veliko možnosti za prostočasne dejavnosti.

Kultura Cerkev Zveličarja v Grandasu (romanska cerkev, ki so jo večkrat preoblikovali v 17., 18. in 19. stoletju) Župnišče iz 19. stoletja Meščanske hiše iz 18. stoletja Narodoslovni muzej v Grandasu Plemiške kurije Kapela Sv. Lazara v Padrairi ob Jakobovi poti Predori iz rimljanskega obdobja v Penafuradi

Sklici

Kategorija:Občine v Asturiji