Utrdba San Felipe de Lara (Castillo de San Felipe de Lara) – pogosto imenovan kar Castillo de San Felipe – je španska kolonialna utrdba na vhodu v jezero Izabal v vzhodni Gvatemali. Jezero Izabal je s Karibskim morjem povezano prek reke Rio Dulce in jezera El Golfete.ITMB 1998. Utrdba je bila strateško postavljena na najožjem delu reke.Alvarado Barrientos 2003, p.5. Španci so Castillo de San Felipe uporabljali več stoletij; v tem času so ga pirati večkrat uničili in oplenili.

Utrdba je uvrščena na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine in je priljubljena regionalna turistična znamenitost.

Zgodovina Območje San Felipe je bilo neprekinjeno naseljeno vse od mezoameriškega srednjega predklasičnega obdobja (ok. 1000–400 pr. n. št.) in je bilo naseljeno tudi takrat, ko so sredi 16. stoletja na to območje prvič prispeli Španci.Putzeys and Ortega 2001, p.624. Feldman 1998, p.7.

Utrdba Castillo de San Felipe je bila zgrajena za zaščito pristanišča San Antonio de las Bodegas na južni obali jezera Izabal pred pogostimi piratskimi napadi,Putzeys and Ortega 2001, p.621. Feldman 1998, p.11. zlasti s strani angleških piratov. Po mraku so prehod po reki v jezero zaprli z veliko verigo, napeto od trdnjave do nasprotnega brega. San Antonio je bil glavno pristanišče za sprejem španskih ladij z blagom za Gvatemalsko generalno kapitanijo ter je skrbel za oskrbo in posadko trdnjave.Feldman 2000, p.217. Putzeys and Ortega 2001, p.621. Gvatemalski zapisi vsebujejo podatke o imenovanju poveljnikov trdnjave še globoko v 18. stoletje. Šlo je za združeno funkcijo, ki je vključevala tudi položaj župana krajev San Pedro de Amatique in San Antonio de las Bodegas. Slednja funkcija je bila zgolj formalna, saj sta bili naselji kmalu opuščeni zaradi nenehnih vpadov ljudstva Mosquito Zambo, zaradi katerih sta delta reke Motagua in obala jezera Izabal ostali večinoma nenaseljeni; prebivalce, ki niso zbežali, so prodali v suženjstvo v britansko kolonijo Jamajko. Popis prebivalstva oktobra 1776 je zabeležil 122 prebivalcev San Felipeja; vsi so bili Španci ali mešane rase.Feldman 1998, pp.11–12. Leta 1797 je posadko sestavljalo 36 pešcev.

Gradnja Na tem mestu je stolp stal že leta 1604, ko je zabeleženo, da je bil uničen.Quan and Morales 2004, p.17. Trdnjava je bila zgrajena leta 1644 po ukazu Diega de Avendaña, takratnega guvernerja Kraljevine Gvatemale. Takrat je bila znana pod imenoma Fuerte Bustamente (trdnjava Bustamente) in Torreón de Defensa (obrambni stolp). Zasnovo obzidja je spremenil oidor (višji sodnik) Lara y Mogrovejo, po katerem je trdnjava dobila del imena de Lara. Leta 1651 je bila po ukazu Lare y Mogroveja obnovljena. Trdnjavo je leta 1687 preoblikoval Diego Gómez de Ocampo v slogu francoskega vojaškega arhitekta Sébastiena Le Prestreja de Vaubana. Prenovljena zasnova je bila uresničena leta 1689. Do leta 1697 so bili v uporabi trije bastijoni (Nuestra Señora de Concepción, Nuestra Señora de Regla in utrjen stolp San Felipe).

Dodatne utrdbe je zasnoval inženir José Sierra in jih dodal leta 1797; vključevale so tri topniške baterije, znane kot baterije San Carlos, San Felipe in Santiago. Dodani sta bili tudi dve vojašnici (Buenavista in Santiago).

Zasnova Trdnjava je sestavljena iz polkrožnega bastijona, ki ga obdajata dva zbližujoča se zunanja zidova; vsak od njiju se zaključi s približno kvadratnim stolpom. Trdnjava ima tri nadstropja. Kopenski dostop do trdnjave je varoval obrambni jarek z dvižnim mostom.Putzeys and Ortega 2001, pp.622, 626.

Turizem in varstvo Območje je bilo 23. septembra 2002 uvrščeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine v kategoriji kulturne dediščine.https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/ Unesco] Za upravljanje trdnjave skrbi Gvatemalski inštitut za turizem (INGUAT – Instituto Guatemalteco de Turismo). Je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v narodnem parku Río Dulce.Quan and Morales 2004, pp.17–18. V obdobju med letoma 2001 in 2003 so zabeležili znaten porast števila obiskovalcev, med katerimi je bilo več kot 90 % Gvatemalcev.Quan and Morales 2004, p.18. Podatki za to obdobje kažejo skok s 45.652 turistov v letu 2001 na nekaj več kot 156.000 obiskovalcev v letu 2003.Quan and Morales 2004, p.19.

Trdnjava je bila hudo poškodovana v potresu 11. julija 1999, pri čemer so na njenem obzidju nastale številne razpoke.Putzeys and Ortega 2001, p.621. Ugotovljeno je bilo, da je rečna voda v okolici trdnjave močno onesnažena s koliformnimi bakterijami, kar je posledica lokalnega onesnaževanja.

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos (englisch und spanisch) Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos (spanisch) Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos (spanisch) Castillo de San Felipe de Lara – Video

Kategorija:Zgodovina Gvatemate Kategorija:Zgradbe in objekti v Gvatemali