Ponga (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na južnem delu vzhodne Asturije, na meji Leona, približno 80 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Caso, na severozahodu na Piloño, na severu na Parres in na severovzhodu na Amievo. Meji tudi na tri leonske občine, na Osejo de Sajambre (na jugovzhodu), Burón (na jugovzhodu) in Maraño (na jugu). Središče občine je v San Juanu de Beleño ().

Zgodovina Arheološke najdbe pričajo o obstoju človeških naselij iz bronaste dobe v občini. Odkrili so med Taranesem in Abiegosem gradišče kulture Castro. V rimljanskem obdobju so Vadinianci živeli tukaj, ki so bili kantabrsko pleme. V Miesci so odkrili ostanke rudarskih orodij, zato domnevajo o prisotnosti Rimljanov. Ponga se prvič pojavi 1188 v darovalni listini Alfonza IX. Leonskega. V 16. stoletju je občina pripadala Llanesu. V 19. stoletju se je veliko ljudi izseljevalo iz Ponge v Ameriko, ki so nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je razvijalo gospodarstvo.

Geografija Ponga se nahaja na zelo visokem območju na srednjem delu Kantabrijskega gorovja, kjer se menjavajo visoki in nizki vrhovi ter strminasti klanci in doline rek med Picosem de Europa in gorovjem Ubiñas. Na jugovzhodnem območju je tla sestavljena iz apnenca, medtem ko na drugih krajih se menjavajo maroge skrilavca in kremena. Najvišji vrh je Peña Ten (2142 m). Zaradi planin in terena je težka vožnja v sosednji Leon. Dva pomembna toka občina sta reki Sella in Ponga. Sella izvira iz Leona, v občini Ponga ima le kratke pritoke, ki izvirajo iz sotesk kot Ruaguín, Canalita, Roabín in Sera. Ponga izvira iz okolice gore El Cotalbo (1580 m), ki je na meji Leona. Njeni pritoki so Ventaniella, Cabañón, Roza, Vallizor, Cuesto Yano, Dielda, Taranes ipd. Podnebje je oceansko. Na srednjem in višjem območju so bukovi gozdovi. Največji je gozd Peloño, ki je hkrati naravovarstveno območje. Razen tega so značilna drevesa hrast, breza, jesen, javor, tisa, lipa, bodika in trn. V Taranesu, Beleñosu in Abiegosu so obsežni kostanjevi gozdovi. Veliko travnikov so zapuščali, zato se sčasoma zaplevelijo. Na planinah se pojavi včasih kantabrijski rjavi medved. Ogrožen je kantabrijski gams. Ker je voda v planinskih potokih zelo čista, zato lahko zasledimo vidro in pižmovega vihulja. Najpomembnejši ptiči so planinski orel, beloglavi jastreb, egiptovski jastreb in kragulj. Tudi se pojavi kantabrijski divji petelin, ki je tudi ogrožena vrsta.

Gospodarstvo Gospodarstvo se temelji na turizmu.

Kultura Neznatna je stavbena kulturna dediščina občine. Zasledimo le nekaj cerkev in meščanskih hiš. Bolj pomembne so naravne znamenitosti v planinah in gozdovih. Edina pomembnejša kulturna posebnost v Pongi je praznik El Guirria na silvestrovo. Guirria je lik v maski in s koničasto kapo, ki hodi od vasi do vasi, da poljubi deklice.

Galerija

Sklici

Kategorija:Občine v Asturiji