Cieji (kitajsko: 羯, Jié, wade–giles: Chieh, srednjekitajsko: [ki̯at]) so bili ljudstvo, ki je v 4. stoletju živelo na severu Kitajske. Veljali so za enega od 'petih barbarov' in v obdobju šestnajstih kraljestev ustanovili svojo državo. Domneva se, da so svoje ime prevzeli po regiji Cieši v današnjem okrožju Juše v Šanšiju.
Med služenjem dinastiji Han-Džao, ki so jo ustanovili Huni, so po smrti cesarja Liu Dzonga pod vodstvom svojega poglavarja Ši Leja leta 319 ustanovili dinastijo Kasnejši Džao. Po propadu Kasnejšega Džaa je Ran Min v vojni Zgodnjega Veja s Cieji leta 350 premagal Cieje in jih pobil.
Obstaja veliko različnih poročil o etničnem izvoru Ciejev. Najbolj razširjene teorije trdijo, da so bili jenisejskega, turškega, jueškega ali perzijskega izvora.
Po Zgodovini Džina so predniki Ši Leja izvirali iz dela Hunskega cesarstva, znanega kot Čjangču, naseljenega s številnimi etničnimi skupinami. Edwin Pulleyblank meni, da so bili Čjangčuji ljudstvo Kangdžu, ki je živelo v Sogdiji.
Sklic
Viri
Wang, Zhonghan. "Outlines of Ethnic Groups in China", Taiyuan, Shanxi Education Press, 2004, p. 133, .
Kategorija:Staroveška ljudstva Kategorija:Zgodovina Kitajske