Robert »Robi« Kranjec, slovenski smučarski skakalec, * 16. julij 1981, Ljubljana, SR Slovenija.
Robert se s smučarskimi skoki ukvarja od svojega enajstega leta, do konca kariere je bil član kluba SK Triglav Kranj in slovenske skakalne reprezentance. Njegov klubski trener je bil Jani Grilc. Veljal je za dobrega skakalca in predvsem odličnega letalca, tako da ni presenetljivo da je največje uspehe požel ravno v poletih in da se ga je zato prijel vzdevek Leteči Kranjec. V zadnjih tekmovalnih letih je bil eden najstarejših tekmovalcev v tem športu in imel je največ opravljenih poletov preko dvesto metrov, skupno kar 212. Bil je sploh prvi, ki je opravil dvesto poletov preko 200 metrov in ob zaključku Kranjčeve kariere ni bilo letalca, ki bi bil blizu temu dosežku.
Tekmovalna kariera Začetki, 1998-2001 V svetovnem pokalu je prvič nastopil marca 1998. Tedaj se je udeležil zadnjih treh tekem sezone 1997-98 in se na nobeni ne uvrstil med trideseterico. Najboljši je bil v Planici kjer je zasedel 40. mesto.
Podobno je bilo dve leti kasneje, v sezoni 1999-00, kjer je nastopil na štirih tekmah, dveh moštvenih in dveh posamičnih. Zopet je bil najboljši v Planici s 39. mestom. Enako velja za naslednjo sezono, 2000-01, ko je nastopil zgolj dvakrat in se obakrat uvrstil na rep petdeseterice.
2001-02: prvi uspehi Do preboja naprej je prišel v sezoni 2001-02, ko je pričel z rednim nastopanjem na vseh tekmah sezone. Tako je že na drugi tekmi sezone prvič osvojil točke svetovnega pokala. To je bilo 24. novembra 2001 na finskem v Kuopiju, ko je zasedel 26. mesto. Nato je svoje rezultate počasi stopnjeval, prišel tudi do prve uvrstitve med najboljših deset, zatem pa se mu je uspelo prvič zavihteti se na zmagovalni oder. To je bilo 1. marca 2002 na tekmi v Lahtiju kjer je bil tretji. Vsega skupaj je v tej sezoni zbral osem uvrstitev med prvo deseterico in v skupnem seštevku s 348 osvojenimi točkami zasedel 16. mesto kot drugi najbolje uvrščeni Slovenec za Petrom Žonto.
Vrhunec te sezone je bil februarski nastop na olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju, prvi nastop na igrah za Robija. Tam je na tekmah posameznikov zasedel solidni petnajsto in enajsto mesto. Uspeh pa je prišel 18. februarja na ekipni tekmi kjer je v postavi skupaj s Žonto in Damjanom Frasom ter Primožem Peterko zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo. To je bila po letu 1988 prva olimpijska medalja za slovenske skoke, vsega skupaj tretja ter prva v samostojni Sloveniji.
Marca 2002 je nastopil še na svojem prvem Svetovnem prvenstvu v poletih, ki je bilo takrat organizirano na češkem v Harrachovu. Tam je 9. marca na tekmi posameznikov zasedel enajsto mesto in bil s tem najbolje uvrščeni Slovenec na tekmi.
2003-06: Pred zimo je v pripravljalnem obdobju julija 2002 nastopil v Velenju na dveh tekmah za kontinentalni pokal. Tam je 5. in 6. julija na tekmah s predvsem slovensko udeležbo obakrat zmagal. Nato je 14. avgusta na tekmi poletne Velike nagrade v francoskem Courchevelu stal na stopničkah, ko je osvojil tretje mesto. Zatem je v zimi 2002-03 večinoma se redno uvrščal med dobitnike točk in se enkrat uspel zavihteti na zmagovalni oder. To je bilo 9. februarja v nemškem Willingenu kjer je zasedel tretje mesto. Vsega skupaj je dosegel šest uvrstitev med najboljših deset in na koncu zasedel skupno sedemnajsto mesto s 431 točkami in bil drugi najbolje uvrščeni Slovenec za Primožem Peterko.
Februarja 2003 je prvič nastopil na Svetovnem prvenstvu, ki je bilo takrat v italijanskem Val di Fiemmeju. Tam je 22. februarja na tekmi posameznikov nastopil solidno in zasedel šesto mesto.
V naslednji sezoni 2003-04 je rezultatsko nazadoval. Nekajkrat se niti ni uvrstil med dobitnike točk, večinoma pa je zasedal mesta v zadnji tretjini trideseterice. Z enim devetim mestom je dosegel svojo edino uvrstitev med prvih deset. Na koncu je v skupnem seštevku sezone pristal na 46. mestu z vsega 58 točkami kot četrti Slovenec.
Sezono 2004-05 je začel še slabše kot prejšnjo. Na nobeni od prvih osem tekem se mu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk, v glavnem je zasedal mesta na repu petdeseterice. Posledično je nastope v svetovnem pokalu prekinil in prešel na tekme celinskega pokala. Tam se je udeležil tekem v začetku leta 2005 z namenom prebroditi rezultatsko krizo do katere je prišel. Nastopil je na osmih tekmah in na eni celo zmagal. To je bilo 29. januarja v nemškem mestecu Lauscha kjer je slavil pred vsemi. Potem se je zopet vrnil na tekme najvišjega ranga in proti koncu sezone se je zopet uvrščal med dobitnike točk. 12. februarja je bil v postavi slovenske ekipe, ki je na moštveni tekmi v italijanskem Pragelatu zasedla drugo mesto. Poleg Kranjca so v postavi bili še Primož Peterka, Rok Benkovič in Jernej Damjan. Najboljša posamična uvrstitev sezone je bilo deseto mesto na predzadnji tekmi v Planici. Vsega skupaj je v tej krizni sezoni zbral 65 točk in zasedel končno 45. mesto.
sličica|300 px|Kranjec leta 2005 na Holmenkollnu
Po težki zadnji sezoni se je v pripravljalnem obdobju pred novo udeležil več tekem nižjega ranga. Tako je najprej zmagal na dveh domačih tekmah za Celinski pokal. Prvo je dobil 8. julija v Velenju, drugo pa dva dni kasneje v Kranju. Nato je nastopil na šesti tekmah poletne Velike nagrade in na eni od njih tudi zmagal. To je bilo 13. avgusta v švicarskem Einsiedelnu kjer je premagal Finca Happonena za vsega 1,1 točke prednosti. V sezono 2005-06 je nato štartal odlično. Na finskem v Kuusamu je bil najboljši na prvi tekmi, nato na drugi istega dne pa zasedel tretje mesto. To je bila Robijeva prva zmaga med svetovno elito, dosegel jo je 26. novembra 2005. V nadaljevanju pa ni šlo tako dobro in Robi je večkrat ostal brez uvrstitve med dobitnike točk. Izvlekel je sicer eno sedmo mesto toda drugi rezultati so bili bolj pri repu trideseterice ali pa še to ne. Po slabih rezultatih na ZOI 2006, kjer je bil šele na 41. in 49. mestu, je ponovno začasno presedlal na tekme nižjega ranga. Tako je pred finalom v Planici nastopil na dveh tekmah celinskega pokala v Bischofshofnu in tam bil na prvi tretji ter nato 12. marca na drugi zmagal. Zatem se je udeležil planiškega finala sezone kjer je zopet dobro nastopil. Na prvi tekmi je bil osmi, na drugi 19. marca pa s tretjim mestom dosegel svojo peto posamično uvrstitev na zmagovalni oder svetovnega pokala. Na koncu je v sezoni v kateri je dosegel pet uvrstitev med najboljšo deseterico, od tega sta ena zmaga in dve tretji mesti, bil v skupnem seštevku kot najboljši Slovenec uvrščen na 16. mesto s 327 točkami.
2006-09: V sezoni 2006-07 je dosegal spremenljive rezultate. Zopet se mu večkrat ni uspelo uvrstiti med trideseterico, če pa že je zasedal mesta v drugi polovici dobitnikov točk. Do finala v Planici je bil njegov najboljši rezultat eno trinajsto mesto. Na poletih v Planici pa je pokazal svoje letalne sposobnosti in močno izboljšal dosežke. Na treh tekmah je bil dvakrat uvrščen med najboljši deset, le na zadnji se mu je nastop ponesrečil, bil je šele triindvajseti, na drugi tekmi je s četrtim mestom za malo zgrešil stopničke, a vseeno dosegel rezultat sezone. Tako je v sezoni v kateri je dosegel zgolj deset uvrstitev med točke, od tega dve med prvo deseterico, bil na koncu uvrščen s 179 točkami kot drugi najboljši Slovenec za Damjanom na 27. mesto.
V naslednji sezoni, to je bilo v zimi 2007-08, je nastopal podobno kot v prejšnji. Torej tu in tam med trideseterico ali pa izven nje. Do tekem v japonskem Saporu je imel za najboljšo uvrstitev eno 17. mesto. Tam je v delno okrnjeni konkurenci zasedel 14. mesto na prvi in nato na drugi tekmi z osmim mestom bil prvič to sezono med prvo deseterico. Ponovno pa je najboljši rezultat sezone dosegel na planiškem finalu in tako kot sezono prej je to bilo četrto mesto, ki ga je dosegel na zadnji tekmi. V skupnem seštevku sezone v kateri se je dvakrat uvrstil med najboljših deset je zasedel končno 25. mesto s 233 osvojenimi točkami kot drugi najboljši Slovenec.
V sezoni 2008-09 je nastopal podobno kot v prejšnjih dveh. Po povprečnih dosežkih na skakalnicah je sezono rešil z dobrimi rezultati na letalnicah, ki mu očitno bolj ležijo. Tako je bil najprej na Kulmu dvanajsti, nato na vikersundski velikanki celo peti, nakar je na finalu v Planici s tretjim mestom se po treh letih ponovno uvrstil na zmagovalni oder. Vsega skupaj je v celi sezoni bil med prvo deseterico uvrščen trikrat. V skupnem seštevku sezone je kot najbolje uvrščeni Slovenec končal s 276 točkami na 23. mestu.
2009-13: Pred naslednjo zimo je v poletnem delu nastopil na dvanajstih tekmah in se na vseh uvrstil med prvih deset najboljših. Najprej je v Beljaku zmagal na dveh tekmah za Celinski pokal. Prvo je dobil 11. julija, drugo pa naslednjega dne. Zatem je dosegel še eno zmago na tekmi za poletno Veliko nagrado. To je bilo 30. avgusta na japonskem v Hakubi kjer je z dvema odličnima skokoma slavil z večjo točkovno prednostjo. Sezono 2009-10 je začel bolje kot zadnje pred tem. Že na drugi tekmi v Lillehammerju je bil na petem mestu, v nadaljevanju se je bolj ali manj redno uvrščal med dobitnike točk. Njegovi trenutki pa so prišli, ko so se tekme iz skokov preselile na polete. Že na prvi tekmi na letalnicah, na Kulmu 9. januarja, je tekmo zmagal pred vsemi. Tako je po štirih letih prišel do nove, svoje druge zmage v svetovnem pokalu. V nadaljevanju se je Robi še nadaljnje izkazal. Na drugi tekmi na Kulmu je bil ponovno med najboljšimi, zasedel je drugo mesto. 31. januarja je prišla naslednja tekma na letalnicah, tokrat v Oberstdorfu in Kranjec je bil tam ponovno drugi. Vsega skupaj se je v celi sezoni šestkrat uvrstil v prvo deseterico, od tega je ena zmaga in dve drugi mesti. Na koncu je dobil seštevek poletov in si priboril prvi mali kristalni globus. V skupnem seštevku celotne sezone se je s 503 točkami uvrstil na deseto mesto in s tem postavil svoj najboljši skupni rezultat dotedaj. Bil je tudi najbolje uvrščeni Slovenec.
Konec marca 2010 je nastopil na Svetovnem prvenstvu poletov, ki so bili organizirani v Planici. Tam je bil ponovno najboljši slovenski tekmovalec in je v seriji štirih poletov prek 200 metrov zasedel dobro peto mesto.
Dobro je nastopil tudi na Olimpijskih igrah leta 2010 v kanadskem Vancouvru. Tam je dosegel 6. mesto na srednji napravi in deveto na večji.
V naslednji sezoni svetovnega pokala, 2010-11, se je dokaj redno uvrščal med dobitnike točk. Na tekmah Novoletne turneje je dosegel dotedaj najboljši rezultat, ko je na novega leta dan v Ga-Paju zasedel enajsto mesto. Nato je v januarju prišel nastop na češki velikanki v Harrachovu kjer je bil četrti in šesti. Slabši je bil februarja na letalnici v Oberstdorfu kjer je zasedel 15. mesto. Še isti mesec je v Vikersundu dosegel povprečni deveto in devatnajsto mesto. Najboljši je bil doma na finalu v Planici. Tam je na zadnji tekmi posameznikov z drugim mestom se veselil edinega vzpona na zmagovalni oder v tej sezoni. Poleg tega pa je bil v postavi slovenske ekipe, ki je na moštveni tekmi zasedla tretje mesto. Vsega skupaj je dosegel štiri uvrstitve med prvo deseterico in v skupnem seštevku sezone bil ponovno najbolje uvrščeni Slovenec. S 355 osvojenimi točkami je zasedel skupno 18. mesto, v seštevku poletov pa osmo.
Marca 2011 se je udeležil Svetovnega prvenstva, ki je bilo prirejeno na norveškemv Oslu. Tam mu nastopa na tekmi posameznikov nista uspela, bil je šele na 32. mestu na srednji napravi in na večji triindvajseti. Zato pa je 5. marca na večji napravi ekipne tekme bil v postavi, ki je priskakala tretje mesto in bronasto medaljo. Poleg Robija so v postavi bili še Jernej Damjan, Jurij Tepeš in vzhajajoča zvezda slovenskih skokov, mladi Peter Prevc. In ravno Kranjec je bil najzaslužnejši za doseženi uspeh, ki je v edini izpeljani seriji skočil odlično. Za svoj uspeh je skakalna ekipa od Društva slovenskih športnih novinarjev prejela tudi nagrado Slovenska športna ekipa leta 2011.