thumb|right|350px|Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA thumb|right|200px|Konstrukcija daljice (1699)
Daljíca je omejena prema črta. Sorodna pojma sta premica in poltrak.
Daljica AB je del premice, sestavljen iz točk, ki ležijo med točkama A in B (vključno s tema dvema točkama). Točki se A in B imenujeta krajišči daljice. Razdalja med obema krajiščema se imenuje dolžina daljice in se jo označi |AB| ali tudi d(A,B) ali AB. Daljici sta enako dolgi, če in samo če sta skladni.
Pojem lege »med danima točkama« se lahko definira s pomočjo razdalje: točka C leži med točkama A in B, če je razdalja med točkama A in B enaka vsoti razdalj med A in C ter med C in B (tj.: velja zveza |AB| = |AC| + |CB|).
Točka, ki razpolavlja daljico na dva enaka dela, se imenuje razpolovišče. Čez razpolovišče pravokotno na daljico poteka njena simetrala.
S pomočjo vektorjev se lahko definira daljico AB kot množico:
To definicijo se pogosto zapiše tudi v obliki:
Daljica je vedno konveksna množica točk. V matematični topologiji je daljica definirana kot konveksna ogrinjača točk A in B.
Posebni primeri daljic
Nekateri daljice imajo posebna imena:
stranica mnogokotnika je vsaka od daljic, ki ta lik omejujejo. rob poliedra je daljica v kateri se stikata dve mejni ploskvi tega telesa (npr.: rob kocke, rob piramide ipd.). daljica na številski premici se imenuje tudi interval. daljica, ki jo neka množica točk omejuje na dani premici, se imenuje odsek ali segment.
Kategorija:Geometrija