Škrjánčar (tudi ostríž, znanstveno ime Falco subbuteo) je majhna ptica plenilka iz družine sokolov.
Opis
Škrjančar je podoben majhnemu sokolu selcu, le da ima v razmerju do trupa daljše in ožje peruti, ki so na koncih tudi bolj prišiljene. Telesna dolžina se giblje med 30 in 36 cm. Tudi v letu je podoben selcu, še posebej ko zasleduje plen. Leti s hitrimi, enakomernimi zamahi, med njimi pa drsi skozi zrak. Redko visi v vzgorniku, po navadi tik preden se z zloženimi perutmi spusti nad plen.
Po zgornji strani je rjave barve, po spodnji pa ima rjave proge na svetli podlagi. Svetla so tudi lica in včasih tudi tilnik.
Območje razširjenosti
Škrjančar živi v svetlih gozdovih in v odprti krajini z redkimi drevesi. Rad se zadržuje v suhih borovih gozdovih. Njegov življenjski prostor se razteza od Portugalske in severozahodne Afrike proti vzhodu do Tihega oceana. Ta vrsta je delna selivka, saj severne populacije prezimujejo v Afriki.
V Sloveniji je pogost gnezdilec, a nikjer ni zelo številčen. Največ jih poseljuje severovzhodno Slovenijo, osrednjo Slovenijo na ravninskih predelih od Kranja do Cerknice, nižinske predele Bele krajine in Vipavsko dolino.
Hrani se izključno s pticami do velikosti škrjancev, ki so tudi njegov priljubljeni plen (od tod ime) ter večje leteče žuželke kot so kačji pastirjii in razni hrošči.
Škrjančar ima eno leglo v juniju in gnezdi v starih gnezdih vran ali drugih večjih ptic na drevesih.
Podvrste Priznani sta dve podvrsti: F. s. subbuteo: nominalna podvrsta, ki stalno prebiva v Afriki, Evropi ter v srednji in vzhodni Aziji; pozimi se seli v osrednjo in južno Afriko ter južno Azijo. F. s. streichi: opisala sta jo Ernst Hartert in Oscar Neumann in 1907, je manjše velikosti in stalno prebiva od Mjanmara do južne Kitajske in severne Indokine.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Sokoli Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758