Kongregacija za vzhodne Cerkve (latinsko Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus) je bila kongregacija Rimske kurije, odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na Bližnjem vzhodu. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo Rimskokatoliške cerkve.
Delovala je na območju Egipta, Sinajskega polotoka, Eritreje, Etiopije, Albanije, Bolgarije, Cipra, Grčije, Irana, Iraka, Libanona, Palestine, Sirije, Jordanije in Turčije. Sama kongregacija izvira iz Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis, ki jo je ustanovil papež Pij IX. 6. januarja 1862.
Prefekti (kardinali)
Nicolò Marini (1917-1922) Giovanni Tacci Porcelli (1922-1927) Luigi Sincero (1927-1936) Eugène Tisserant (1936-1959) Amleto Giovanni Cicognani (1959-1961) Gabriel Acacius Coussa (proprefekt 1961, prefekt 1962) Gustavo Testa (1962-1968) Maximilien de Furstenberg (1968-1973) Paul-Pierre Philippe (1973-1980) Wladyslaw Rubin (1980-1985) Duraisamy Simon Lourdusamy (1985-1991) Achille Silvestrini (1991-2000) Ignace Daoud (2000-2007) Leonardo Sandri (2007-danes)
Ukinitev V apostolski konstituciji papeža Frančiška Praedicate Evangelium, objavljeni 19. marca 2022, ki je pričela veljati 5. junija 2022, je v prehodnih določilih, v poglavju 3 zapisano, da se z njenim začetkom veljave predhodna apostolska konstitucija Pastor Bonus v celoti razveljavi in nadomesti, z njo pa se ukinejo tudi ustanove Rimske kurije, ki jih ta konstitucija ne predvideva več oz. jih ne reorganizira. Z veljavnostjo te apostolske konstitucije je bila ukinjena tudi predmetna kongregacija. Njene naloge in zadožitve so bile na novo oblikovane v okviru Dikasterija za vzhodne Cerkve.
Sklici
Glej tudi
Viri Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007
Zunanje povezave
Vzhodne Cerkve Kategorija:Ustanovitve leta 1862 Kategorija:Ukinitve leta 2022