Ime prednika (姓): Zi ( kitajščina Pinjin : Zǐ) Ime klana (): Kong (Č:; Pj: Kǒng) Ime (名): Čiu (Č: Pj; Pj: Čiū) Ime dovoljenja (字): Žongni (Č: Pj; Pj: Žōngní) Stilizirano: Master Kong (Č: 孔 子, Pj: Kǒngzǐ) Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof,. avtor in politik. Njegovo mišljenje, znano kot konfucijanstvo, poudarja osebno in vladno moralo, pravilnost družbenih odnosov, pravičnost in iskrenost. Njegovi privrženci so se uspešno soočali s številnimi drugimi šolami v času Stotih šol miselnosti, pa so jih med dinastijo Čin zatrli v prid legalistov Po zmagi Hanov nad kraljestvom Džov so Konfucijeve misli dobile uradni pomen in se dalje razvijale v sistem, ki je na Zahodu znan kot neokonfucijanstvo, kasneje pa nov konfucijanizem (moderno neokonfucijanstvo) .
Konfucij je tradicionalno zaslužen za to, da je spisal ali uredil številna kitajska klasična besedila, med drugim vseh pet klasikov, vendar je sodobna znanost previdna, ko gre za njegovo avtorstvo. Aforizme v zvezi z njegovimi nauki so zbrali v Analektih, vendar šele mnogo let po njegovi smrti.
Konfucijeva načela so skladna s kitajsko tradicijo in prepričanjem. Zavzemal se je za močno zvestobo družini in za čaščenje prednikov; potomci naj spoštujejo starejše, žene naj spoštujejo svoje soproge, družina najbolj temelj idealni vladavini. Zavzemal se je dobro znano zlato pravilo: "Ne stori drugemu, kar ne bi želel, da drugi stori tebi". Je tudi tradicionalno božanstvo v taoizmu.
Konfucij je na splošno velja za enega najpomembnejših in najbolj vplivnih posameznikov, ki so oblikovali človeško zgodovino. Njegovo učenje in filozofija sta močno vplivala na ljudi po vsem svetu in ostaja dalje vplivna tudi danes.
Ime Ime "Konfucij" je latinizirana oblika imena v mandarinski kitajščini "Kǒng Fūzǐ" , to je "Mojster Kong"), in so jo v poznem 16. stoletju skovali zgodnji jezuitski misijonarji na Kitajskem. Konfucijev klan je nosil ime "Kǒng" ( v stari kitajščini), njegovo rojstno ime pa je bilo "Čju" (). Njegovo "krovno ime", ki ga je dobil ob polnoletnosti in pod katerim so pa poznali vsi razen starejših družinskih članov, je bilo "Džongni" (仲尼), kar kaže, da je bil drugi sin v družini.
Življenje
Zgodnja leta sličica|Lu je na severovzhodu Kitajske. Mislijo, da se je Konfucij se je rodil 28. septembra, 551 pr. n. št.,. v okrožju Dzov () blizu današnjega mesta Čufu na Kitajskem.. Območje je bilo navidezno pod nadzorom kraljev iz Dzova, vendar dejansko neodvisno in pod vlado krajevnih plemičev Lu. Njegov oče Kong He (ali Šuljang On) je bilo postarani komandant krajevnega garnizona Lu. Njegove prednike je mogoče skozi vojvode Song zasledovati do dinastije Šang, ki je bila pred Džov... Tradicionalni življenjepis Konfucija pravi, da se je stari oče Kong Heja z družino priselil v Lu iz Songa.
Kong He je umrl, ko je bil Konfucij star tri leta, kot otrok je ob svoji materi Jan Džengdzaj () odraščal v revščini. Mati mu je kasneje umrla, še ne stara 40 let. Star 19 let je poročil s Čiguan (亓官), ki mu je leto kasneje rodila prvega otroka, Kong Lija (孔鯉). Čiguan in Konfucij sta kasneje imela še dve hčerki, ena od njiju naj bi umrla že kot otrok.
Konfucija so izobraževali v šolah za navadne občane, kjer je vadil in se učil "lju jì" (六藝) (Šest umetnosti):.
Konfucij se je rodil v razredu Ši (士), katerega mesto je med aristokracijo in navadnimi občani. Pravijo, da je začetek svojih 20 let delal na različnih državnih delovnih mestih, kot računovodja in pastir ovc in konj, tako da je s prihodki lahko poskrbel za spodoben pokop matere, ko mu je umrla. Kot je to zahtevala tradicija, je Konfucij (star 23) po njeni smrti žaloval tri leta.
Politična kariera Za časa Konfucija je v državi Lu vladala vojvodska hiša.. Podrejene vojvodu so bile tri aristokratske družine, katerih poglavarji so imeli grofovski naslov in dedne pravice do mest v birokraciji. Družina Dži je zasedala položaj "Ministra nad množicami", ki je bil tudi "Predsednik"; družina Meng položaj "Ministra za javna dela", družina Šu pa položaj "Ministra za vojsko". Pozimi 505 pr. n. št. je Jang Hu—podložnik družine Dži —zanetil upor in uporu in prevzel oblast nad družino Dži. Poleti 501 pr. n. št. pa so tri dedne družine uspele Jang Huja pregnati iz Lu. Dotlej si je Konfucij ustvaril velik ugled s svojimi nauki, klani pa so doumeli, kako pomembno je, da človek pravilno ravna in da je pravičen, če želi zvestobo legitimni vladi. Tako je tistega leta (501 pr. n. št.), Konfucij bil imenovan na manj pomembni položaj mestnega guvernerja. Kasneje se je povzpel na položaj Ministra za kazniva dejanja.
Konfucij je želel vojvodi vrniti avtoriteto, ki pripada državi, in je v ta namen dal podreti mestne utrdbe - trdnjave, ki so pripadale trem družinam. Konfucij pa se je zanašal samo na diplomacijo, saj vojaške oblasti ni imel. Leta 500 pr. n. št. se je Hov Fan - guverner Houja - uprl svojemu gospodu iz klana Šu. Čeprav sta klana Meng in Šu neuspešno oblegala Hovja, se je vladi zvesti podložnik, skupaj z ljudstvom Hov, uprl in prisilil Hov Fanja, da je pobegnil. Razmere so verjetno bile v prid Konfuciju, saj so mu verjetno omogočile, da skupaj s svojimi učenci prepriča plemiške družine, da odstranijo utrdbe okoli svojih mest. Končno jim je po letu in pol uspelo prepričati klan Šu, da je porušil okope okoli Hovja, družini Dži in Meng pa, da sta podrli utrdbe okoli mest Bi in Čeng. Najprej pa je klan Šu s svojo vojsko šel leta 498 pr. n. št. krenil pred svoje mesto in podrl utrdbe okoli njega.
Kmalu zatem se je podložnik družine Dži Gongšan Furao (znan tudi kot Gongšan Bunju) uprl in prevzel nadzor nad silami pri Bi. Takoj je šel v napad in vdrl v prestolnico Lu. Gongšan se je že pred tem obrnil na Konfucija, da naj se mu pridruži. Konfucij je pozdravil možnost, da postavi svoje principe na preizkušnjo, vendar je okleval in so nazadnje ideji odpovedal. Nasilne prevrate je sicer zavračal, čeprav je klan Dži prejšnjega vojvodo izgnal in že več rodov dolgo nasilno vladal. Creel (1949) navaja, da je Gongšan, drugače kot uporniški Jang Hu pred njim, morda nameraval tri dedne klane izkoreniniti in nato obnoviti oblast vojvode. Vendar pa Dubs (1946) meni, da je graščak Dži Huan Gongšana spodbujal k napadu na prestolnico Lu, da ne bi prišlo do izgube utrdb okoli mesta, . Ne glede na to, kakšne so bile razmere, je Gongšan veljal za pokončnega človeka, ki je še naprej branil državo Lu, tudi potem, ko je bil prisiljen pobegniti.
V času upora, ki ga je zanetil Gongšan, je Džong Jovu uspelo vojvodo in tri vikonte zadržati skupaj na dvoru. Džong Jov je bil eden od Konfucijevih učencev, Konfucij pa mu je poskrbel pri klanu Dži položaj guvernerja. Ko je Konfucij zvedel za napad, je zahteval, da graščak Dži Huan dovoli vojvodi in njegovemu dvoru, da se umaknejo v trdnjavo znotraj njegove palače. Vodje treh družin in vojvoda so se nato umaknili v palačo Dži. Konfucij je ukazal dvema uradnikoma, da vodita napad proti upornikom.. Vsaj eden od obeh je bil privrženec družine Dži, vendar se ukazom v prisotnosti vojvode, knezov in dvora nista mogla upreti. Upornike so zasledovali in porazili. Takoj po tem, ko so upor zadušili, je družina Dži do tal porušila obzidje mesta Bi.
Napadalci so se umaknili, ko so doumeli, da bodo v nasprotnem primeru postali uporniki proti državi in svojemu vladarju. Konfucij je dosegel, da so se uradniki Bi nehote uprli svojemu vladarju in tako graščaka Dži Huana prisilili, da podre ozidje okoli Bi (ki bi sicer ščitilo upornike), saj bi drugače bil kriv za dogodke, ki niso v skladu s pravilnim vedenjem in ravnanjem uradnika. Dubs (1949) misli, da je dogodek razkril Konfucijevo daljnovidnost, občutek za praktično politiko in za človeški značaj.
Ko je prišel čas, da se podre zidine klana Meng, guverner to ni bil voljan storiti in je tudi prepričal vodjo klana Meng, da obzidja ne podre. Dzuodžuan se spominja, da je guverner svetoval, naj obzidja ne podirajo, ker bi država Či za Čenga tako postala nevarna in bi lahko uničila klan Meng. Čeprav je graščak Meng Dži dal besedo, da se ne bo vmešaval, je dano obljubo, da bo zidove podrl, snedel.
Kasneje leta 498 pr. n. št. je vojvoda Ding sam z vojsko šel nad Čeng, da poruši obzidje, kar pa mu ni uspelo. Konfucij tako s svojimi idealističnimi reformami, s katerimi je želel obnoviti legitimno vladavino vojvode, ni uspel. V državi si je zaradi dotedanjih uspehov zaradi tega ustvaril močne sovražnike, med njimi zlasti graščaka Dži Huana. Po zapisih Dzuodžuana in Šija, je Konfucij zapustil svojo domovino leta 497 pr. n. št. zaradi neuspešnih poskusov, podreti obzidja okoli mest klanov Dži, Meng in Šu.. Zapustil je državo Lu, ne da bi odstopil, ostal v je izgnanstvu in dokler je bil graščak Dži Huan živ, se ni mogel vrniti.
Izgnanstvo alt=|sličica|450x450_pik|Potovanja Konfucija po različnih državah med 497 in 484 pr. n. št.. Šidži piše, da je državo Či skrbelo, da bo sosed Lu postal preveč močan, če bo Konfucij vpleten v vladanje države Lu. Kot pravijo ta poročila, se je Či odločil, da vojvodi Lu pošlje 100 dobrih konj in 80 lepih plesalk, da bi tako sabotiral Luove reforme. Vojvoda se je predal užitkom in tri dni ni opravljal uradnih dolžnosti. Konfucij je bil razočaran in odločil se je, da Lu zapusti in si poišče boljše prilike, vendar bi takojšnji odhod obrnil pozornost na neprimerno vedenje vojvode in s tem javno ponižal vladarja, ki mu je Konfucij služil. Konfucij je zato čakal, da vojvoda naredi kako manjšo napako. Kmalu zatem vojvoda iz nemarnost Konfuciju ni poslal del žrtvenega mesa, do katerega je po običajih imel pravico, kar je Konfucij izrabil za to, da zapusti tako svoj položaj kot tudi državo Lu.
Po svojem odstopu je Konfucija čakalo dolgo potovanje ali vrsta potovanj po mestnih državah severovzhodne in osrednje Kitajske, kot so Vej, Song, Dženg, Cao, Ču, Či, Čen in Caj (in Džin, ki mu ga ni uspelo obiskati). Na dvorih teh držav je zagovarjal svoja politična prepričanja, vendar mu jih ni uspelo uresničiti.
Povratek domov sličica|267x267_pik| GrobKonfucija v pokopališču Kong Lin, Čufu, provinca Šandong Kot pravi Dzuodžuan, se je Konfucij vrnil domov v rodni Lu, star 68 let, na povabilo Dži Kangdzi, glavnega ministra države Lu. Analekti opisujejo, kako je zadnja leta poučeval 72 - 77 učencev in posredoval staro modrost s pomočjo vrste besedil, imenovanih Pet klasikov .
Med povratkom v Lu je Konfucij v Luu državnim uradnikom, med drugim Dži Kangdziju, sem in tja svetoval o zadevah, ki so se tikale z uprave in kriminala.
Obremenjen z izgubo sina in svojih najljubših učencev, je umrl naravne smrti v starosti 71 ali 72 let. Pokopan je na pokopališču Kong Lin, ki leži v zgodovinskem delu mesta Čufu v provinci Šandong. Prvotni grob, postavljen v spomin Konfuciju na bregu reke Sišui, je imel obliko sekire. Na sprednji strani spomenika je dvignjena opečna ploščad za darila, kot so kadilo iz sandalovine in sadje.
Filozofija sličica|Dvorana DaČeng, glavna dvorana Konfucijevega templja v Čufu Kljub temu, da konfucianizem na Kitajskem pogosto obravnavajo versko, mnogi trdijo, da so njegove vrednote sekularne in da gre zato manj za religijo kot za sekularno moralo. Zagovorniki trdijo, da kljub svoji sekularni naravi konfucijanski nauk temelji na religioznem pogledu na svet. Konfucijanstvo razpravlja o elementih posmrtnega življenja in o pogledih na nebesa, vendar ga nekatera duhovna vprašanja, kot narava duše, kaj posebno ne zanimajo. Za Konfucija pravijo, da je verjel v astrologijo: "Nebesa pošiljajo svoje dobre ali zlobne sle in moder človek dela v skladu z njimi".Parkers (1983) sličica|Analekta Konfucija