Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter voditeljica držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo/Velika Britanija.
Elizabeta se je rodila v Londonu, kot prvi otrok vojvode Yorškega in vojvodinje Yorške, kasnejšega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete, kjer se je zasebno izobraževala doma. Njen oče je prevzel prestol po abdikaciji svojega brata kralja Edvarda VIII. leta 1936, kot naslednji prestolonaslednik. Že v obdobju med drugo svetovno vojno je začela opravljati javne dolžnosti. Leta 1947 se je poročila s princem Filipom, vojvodo Edinburškim, nekdanjim princem Grčije in Danske, s katerim sta imela štiri otroke: Charlesa/Karla III.; Anne, kraljevsko princeso; princa Andrewa, vojvodo Yorškega; in princa Edwarda, grofa Weseškega.
Vladala je kot ustavna monarhinja, v obdobju, ko je prišlo do velikih političnih sprememb, decentralizacije v Združenem Kraljestvu, kanadskega patriation ter dekolonizacije v Afriki. Med letoma 1956 in 1992 so se mnoga nekdanja kronska ozemlja osamosvojila, vključno z Južno Afriko, Pakistanom in Cejlonom. Njeni številni obiski in srečanja vključujejo zgodovinske državniške obiske Republike Irske in obiske ali sprejeme petih papežev. Med pomembnejšimi dogodki so bili njeno kronanje leta 1953 in praznovanja srebrnega, zlatega in diamantnega jubileja v letih 1977, 2002 in 2012. Med 21. in 23. oktobrom 2008 je obiskala Slovenijo.
Elizabeta II. je bila kraljica v šestnajstih neodvisnih državah Commonwealtha: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Sveti Krištof in Nevis). V skladu z westminstrskim statutom iz leta 1931 so vse te države enakovredne in nobena ni nadrejena drugim.
Kraljica Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Cejlona in Pakistana je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952. Formalno je vladala okoli 128 milijonom ljudem v 17 državah, kot vodja Skupnosti narodov je načelovala skoraj 2 milijardama. Prav tako je imela naslednje položaje: vodja Britanske zveze narodov (British Commonwealth?), vrhovna poglavarka Anglikanske cerkve, gospodarica? otoka Mann.
Bila je najdlje vladajoča vodja države na svetu (po smrti tajskega kralja Bhumibola Adulyadeja oktobra 2016). 9. septembra 2015 je presegla svojo praprababico Viktorijo in postala najdlje vladajoča britanska monarhinja vseh časov. Prav tako je pred svojo smrtjo dosegla drugo mesto najdlje vladajočega evropskega monarha, za francoskim kraljem Ludvikom XIV., ki je vladal slabi dve leti dlje od nje.
Elizabeta se je občasno soočala s republikanskimi kritiki kraljeve družine, zlasti po razpadu zakonskih zvez njenih otrok in "strašnega" leta 1992, ter smrti njene snahe, valižanske princese Diane leta 1997. Vendar pa je podpora monarhije vedno bila in je še vedno visoka, tako kot njena osebna popularnost. Umrla je 8. septembra 2022 na gradu Balmoral v krogu družine.
Otroštvo thumb|left|Princesa Elizabeta na naslovnici revije Time, leta 1929. Elizabeta se je rodila 21. aprila 1926 ob 02:40, kot prvi otrok princa Alberta, vojvoda Yorškega in Elizabete, vojvodinje Yorške, med vladavino svojega dedka kralja Jurija V. Rodila se je s carskim rezom v londonski rezidenci svojega dedka, 14. grofa Strathmorskega in Konghornskega. Njen oče je bil drugi sin kralja Jurija V. in kraljice Marije. Njena mati je bila najmlajša hči škotskega aristokrata grofa Strathmorskega in Konghornskega. Krščena je bila v sedaj porušeni kapeli v Buckinghamski palači kot Elizabeth Alexandra Mary.80 facts about The Queen Prvo ime je dobila po materi, drugo po prababici, Aleksandri Danski, in tretjo po babici Mariji. Elizabeta, poznana v družini kot Lilibet, si je bila zelo blizu s svojim dedkom, kraljem Jurijem V.The Queen A Biography of Elizabeth II Ko je bila stara tri leta, se je pojavila na naslovnici revije Time in članek je govoril o njenem tretjem rojstnem dnevu.
Edina kraljičina sestra, princesa Margareta, se je rodila štiri leta po njej. Princesi je skupaj izobrazila in vzgojila guvernantka pod nadzorom njene matere v Marion Crawfordu. Z neodobravanjem kraljeve družine je guvernantka kasneje izdala knjigo o svoji izkušnji s kraljevima vnukinjama in je posebej opisala Elizabetin občutek za odgovornost. Opisala je tudi njeno ljubezen do konjev in psov. Winston Churchill jo je kot majhno deklico imenoval velika oblast. Kraljičina sestrična Margaret Rhodes je opisala Elizabeto kot »živahno, toda lepo vzgojeno deklico«.
Kot hči sina britanskega monarha je Elizabeta nosila naziv princese in naslov kraljevska visokost. V trenutku svojega rojstva je bila takratna princesa Elizabeta Yorška tretja v vrsti za nasledstvo za stricem Edvardom in svojim očetom Albertom. Njeno rojstvo je izzvalo javni interes, vendar ni bilo nobenega razloga za domnevo, da bi kdaj podedovala prestol. Njen stric Edvard je bil prestolonaslednik, za katerega se je verovalo, da bo postal kralj in imel potomce, ki bi podedovali prestol. Po smrti Elizabetinega dedka je Edvard postal kralj, ki pa ni imel otrok, in Elizabetini starši niso imeli sinov, ki bi ogrozili njen položaj naslednice, kar je pomenilo, da bi Elizabeta vseeno lahko postala kraljica.
Prestolonaslednica thumb|mini|Elizabeta s sestro princeso Margareto in babico kraljico Marijo, leta 1937. V času vladavine njenega dedka, je bila Elizabeta tretja v vrsti na nasledstvo prestola, za njenim stricem Edwardom in očetom. Ko je njen dedek je umrl leta 1936 in je zavladal njen stric Edward VIII. je prispela na drugo mesto za prestol, za svojim očetom. Kasneje istega leta se je Edward odpovedal kroni, potem ko najavil zaroko z ločeno Wallis Simpson in s tem sprožil ustavno krizo.
Princesa Elizabeta Yorška je postala prestolonaslednica, ko je njen stric kralj Edvard VIII. leta 1936 abdiciral in Elizabetin oče je postal kralj pod imenom Jurij VI. V Walesu je bila terjatev, da je Elizabeta proglašena za valižansko princeso, kot je to storil Henrik VIII. Angleški s svojo hčerjo, bodočo kraljico Marijo I., vendar pa je to Elizabetin oče zavrnil, ker se je zavedal, da je ta naziv rezerviran za ženo valižanskega princa. Poleg tega je še obstajala možnost, da bi Elizabetina mati rodila sina, ki bi prevzel položaj prestolonaslednika, in bi v tem primeru Elizabeti naziv morali vzeti. Elizabeta zato ni nikoli prejela tega naziva.
Elizabeta je prejela zasebno poučevanje o ustavni zgodovini od Henryja Martena, podpredsednika Kolidža Eton in se naučila francosko iz niza maternih govorcev. Podjetje Girl Guides, prvo podjetje v Buckinghamski palači, je bilo ustanovljeno posebej z namenom, da bi se lahko družila z dekleti v svoje starosti.
Druga svetovna vojna Septembra 1939 je Velika Britanija vstopila v drugo svetovno vojno. Elizabeta je bila ob začetku druge svetovne vojne stara trinajst let. Skupaj z mlajšo sestro sta bili evakuirani iz Londona. Lord Hailsham je predlagal evakuacijo obeh princes v Kanado, da bi se izognili pogostemu letalskemu bombnemu napadu, vendar je to Elizabetina mati zavrnila, rekoč: "Otroci ne gredo brez mene, jaz ne brez kralja in kralj ne bo nikoli šel".Activities as Queen Princesi Elizabeta in Margareta sta tako ostali v škotskem gradu Balmoral, dokler se nista preselili v hišo Sandrigham, v Norfolku. Od februarja do maja 1940 so živeli v Royal Lodgu, v Windsorju, do selitve v grad Windsor, kjer so živeli večino naslednjih petih let. V Windsorju sta princesi na božič pripravili pantomime za pomoč kraljevega volnenega sklada, ki je kupil prejo, za vojaška oblačila. Leta 1940 je 14 letna Elizabeta opravila svoj prvi radijski nagovor in sicer v oddaji BBC-ja Children's Hour, v kateri je nagovorila otroke, ki so jih evakuirali iz drugih mest. Povedala je: "Trudimo se storiti vse, kar je v naši moči, da bi pomagali našim pogumnim mornarjem, vojakom in letalcem, ter trudimo se tudi, da bi nosili svoj delež nevarnosti in žalosti vojne. Vemo, vsak od nas, da na koncu bo vse dobro." Pri trinajstih letih je spoznala svojega bodočega moža, princa Filipa Grškega in Danskega.Queen Elizabeth II
Leta 1945, ko se je pridružila vojski, se je naučila voziti in sodelovala kot voznica in mehaničarka v pomožnih teritorialnih enotah. Bila je izučena kot št. 230873 druga nadporočnica Elizabeth Windsor in do danes edina ženska članica kraljeve družine, ki je opravila vojaško usposabljanje. Elizabeta je bila zadnja živeča vodja kakšne države, ki je služila v drugi svetovni vojni.
Poroka govt|thumb|left|Portret kraljice Elizabete in vojvoda Edinburškega Princesa Elizabeta se je 20. novembra 1947 poročila z grško-danskim princem Filipom, ki je tik prej postal britanski državljan in vojvoda Edinburški. Princ Filip in kraljica Elizabeta II. sta bila bratranec in sestrična v drugem kolenu, saj je bil Kristjan IX. Danski, Elizabetin prapradedek in Filipov pradedek. Bila sta tudi bratranec in sestrična v tretjem kolenu, saj je kraljica Viktorija njuna praprababica.
Na poroko, ki se je odvila dve leti po koncu druge svetovne vojne, niso bili povabljeni Filipovi nemški sorodniki, z izjemo njegove matere. Poroke se nista želela udeležiti Elizabetina teta Marija Windsor in Elizabetin stric Edvard, vojvoda Windsorski. Tik pred poroko je bil Filip prisiljen spreobrniti se iz pravoslavja v anglikanizem in se odpovedati pravici do nasledstva na grški prestol in odreči nazivu princ Grčije in Danske. Do takrat je princ Filip vzel ime Philip Mountbatten. Njun zakon je bil kontroverzen; princ Filip se je rodil kot pravoslavec in njegove sestre so bile poročene z nacisti. Očitno sta Elizabetina mati in babica nasprotovala zakonu. Kmalu po poroki sta se princesa Elizabeta in princ Filip preselila na Malto, kjer je princ Filip služil v mornarici. Malta je bila edina država, poleg Združenega kraljestva, kjer je kraljica živela.
Vojvodinja Edinburška je 14. novembra 1948 rodila svojega prvega otroka, sina, ki je bil zahvaljujoč posredovanju kralja Jurija VI. znan kot princ Charles Edinburški. Kralj Jurij VI. je Elizabetinemu otroku s posebnim kraljevim patentom dovolil uporabo prinčevskega naziva in naslova. Charles in Elizabetina edina hči Anne (roj. 15. avgusta 1950) ob rojstvu nista bila avtomatično upravičena do naziva princ in princesa za razliko od otrok sinov monarhov.Letters Patent, 22 October 1948
Čeprav kraljeva hiša od 1917 uporablja priimek Windsor, je bilo določeno, da moški potomci kraljice Elizabete II. in princa Filipa, ki niso princi ali princese Združenega kraljestva, nosijo priimek Mountbatten-Windsor.
Vladavina Princesa Elizabeta, vojvodinja Edinburška, je začela prevzemati očetove dolžnosti po tem, ko se je njegovo zdravje začelo slabšati. Z možem je bila v Keniji, ko je bila obveščena o očetovi smrti in svojemu prihodu na prestol. Za vladarsko ime si je izbrala ime Elizabeta II. Takoj po tem, ko je prišla novica o smrti kralja in o razglasitvi nove kraljice, se je Elizabeta z možem vrnila v London. Elizabeta II. je bila razglašena za kraljico najprej v Kanadi, na isti dan, ko je postala kraljica in v Združenem kraljestvu je javni razglas potekel naslednji dan.
Pod njeno vladavino se je zvrstilo 15 premierjev (oz. prvih ministrov vlad), začenši z drugim mandatom Winstona Churchilla.
Kronanje in zgodnje vladanje mini|thumb|Kraljica in predsednik vlade Edward Heath s predsednikom Richardom Nixonom in njegovo ženo Pat Nixon leta 1970.