Seznam slovenskih svetnikov zajema vse svetnike in blažene, kakor tudi tiste, ki so trenutno še v predhodnih postopkih in nosijo naziv Božji služabnik ali častitljivi Božji služabnik. Seznam je urejen po nazivih (stopnjah) svetništva in znotraj njih po datumu podelitve naziva. Sestavljen je iz štirih delov:
slovenske svetniške osebnosti druge (neslovenske) osebnosti iz področja današnje Slovenije tuje osebnosti, ki so živele na Slovenskem obiski tujih svetnikov
Skupinski svetniki ali svetniški kandidati imajo datume skupnega svetniškega postopka navedene samo pri prvi osebi.
Narodnostne oznake za srednjeveške svetnike moramo razumeti kot oznake pripadnosti neki jezikovni, kulturni in civilizacijski tradiciji ob upoštevanju številnih procesov inkulturacijePrim.: Bojan-Ilija Schnabl: Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koroškem; v: Studia Mythologica Slavica XV, Ljubljana 2012, strani 231–246. in ne v smislu sodobnega etnosa ali sodobne narodne zavesti. To velja tudi za oznako slovenski iz karantanskega oziroma koroškega področja.
Seznam
Svetniki
Blaženi
Častitljivi Božji služabniki
Božji služabniki
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja so Božji služabniki, za katere v Sloveniji teče skupni postopek za svetništvo, ki ga je najprej vodil postulator Peter Kvaternik (2002–2008), nato Simon Lorber (2008–2013) in za njim Metod Benedik (2013–2025). Na Dikasteriju za zadeve svetnikov v Rimu so mučenci obravnavani v štirih ločenih postopkih glede na preganjalce. Tako so v prvi skupini žrtve komunizma, v drugi nacizma, v tretji ustaškega režima in v četrti četnikov.Potek postopkov za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja; na vrhu Ehrlich, Demokracija.si, pridobljeno 19. julij 2023. V postopek je bilo najprej vključenih 47 kandidatovKvaternik.over.net , pridobljeno 7. julij 2012.Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes in Eastern Europe (6), Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 7. julij 2012., kasneje pa 64Kvaternik.over.net , pridobljeno 13. januar 2013.Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje 1994, ..
Spletišče Hagiography Circle, ki natančno beleži postopke, je v dolgotrajnem teku urejanja podstrani, zato so tudi tamkajšnji skupinski seznami zaenkrat še nesistematski in vsebujejo številne kandidate, ki so bili pridani prvotnim 64-im. Nekaj slovenskih kandidatov se poleg tega vodi v skupnih postopkih kandidatov iz drugih držav. Zadevne podstrani so naslednje (stanje na dan 3. avgust 2025):
seznami oseb, ki so že razvrščene po žrtvah režima: 26 mučencev, žrtev komunističnega režima 5 mučencev, žrtev nacističnega režima seznami oseb, ki niso razvrščene po žrtvah režima; v njih se nahaja 6 oseb tujega rodu: 15 mučencev (seznam Slovenija 1) 102 mučenca (seznam Slovenija 2) 2 mučenca (seznam Slovenija 3) 1 mučenec (seznam Slovenija 4) seznami kandidatov tujih držav, nerazvrščenih po žrtvah režima, v katerih se nahajajo Slovenci: 9 slovenskih mučencev (seznam Avstrija) 1 slovenski mučenec (seznam Hrvaška 1) 4 slovenski mučenci (seznam Hrvaška 3) 1 slovenski mučenec (seznam Hrvaška 4) 1 slovenski mučenec (seznam Bolgarija 2)
Spodnja tabela vsebuje vseh 161 slovenskih kandidatov iz zgornjih seznamov. Šest tujih kandidatov iz slovenskih seznamov je zapisanih nižje spodaj v razdelkih Drugih in Tujih svetniških osebnosti.
Druge svetniške osebnosti, ki so izhajale iz področja Slovenije
Svetniki
Blaženi
Božji služabniki
Tuje svetniške osebnosti, ki so živele na Slovenskem
Svetniki
Blaženi
Častitljivi Božji služabniki
Božji služabniki
Obiski svetnikov
Za obiske treh svetih papežev glej Papeški obiski v Sloveniji.
Adolf Kolping (1813–1865), nemški duhovnik in blaženi, je obiskal slovenske dežele leta 1856, ko je v Mariboru in Ljubljani obiskal Katoliški rokodelski društvi.Adolf Kolping, Na veri temelji življenje, Slomškova družba, Maribor 2007, . Alojzije Stepinac (1898–1960), hrvaški nadškof, kardinal in blaženi, je 3. avgusta 1936 osvojil Triglav ter naslednji dan daroval mašo v kapeli Marije Snežne na Kredarici. Chiara Lubich (1920–2008), italijanska učiteljica, ustanoviteljica Gibanja fokolarov in Božja služabnica, je bila aprila 1999 na povabilo Slovenske škofovske konference na dvodnevnem obisku v Ljubljani, kjer je v Slovenskem parlamentu nagovorila poslance, v cerkvi sv. Jožefa pa vernike, ob čigar priložnosti je prejela tudi odličje sv. Cirila in Metoda, ki ji ga je podelil takratni predsednik konference Franc Rode.Chiara Lubich , Revija.ognjisce.si, pridobljeno 6. maj 2020. Ciril in Metod (med 812 in 815 – 885; med 826 in 827 – 869), grška misijonarja in svetnika, sta bila leta 867 v Spodnji Panoniji pri knezu Koclju, ko sta se poleti tega leta odpravila k papežu v Rim. Tako sta skoraj gotovo potovala čez Ptuj, Celje, Ljubljano, Postojno, Vipavo, Gorico in Benetke. Ciril je v Rimu umrl, Metod pa je bil posvečen in imenovan za Panonskega škofa. Sedež je imel pri Koclju v Blatenskem Kostelu.Josef Holzer, Zgodovina cerkve v stotih slikah, prevedel in priredil France M. Dolinar, Družina, Ljubljana 1995, strani 95–96. François-Xavier Nguyên Van Thuán (1928–2002), vietnamski nadškof, kardinal in častitljivi Božji služabnik, je bil junija 2000 na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo Antona Stresa, da se je udeležil njegovega škofovskega posvečenja v Mariboru. Obiskal je tudi nekaj slovenskih znamenitosti.Annachiara Valle, Kardinal Van Thuân: Moč upanja, Družina, Ljubljana 2012, stran 6. Franjo Kuharić (1919–2002), hrvaški nadškof, kardinal in Božji služabnik, je prisostvoval obisku papeža Janeza Pavla II. 19. maja 1996 na Letališču Maribor.Zvone Krznar (urednik), Sveti oče med nami, Stillmark, Ljubljana 1996, stran 126. Udeležil se je tudi škofovskega posvečenja Franca Rodeta 6. aprila 1997 v ljubljanski stolnici.France M. Dolinar, Ljubljanski škofje, Družina, Ljubljana 2007, stran 516. Ivan Merz (1896–1928), hrvaški gimnazijski profesor in blaženi, je s člani Marijine kongregacije 27. decembra 1923 obiskal Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg. Izlet je organiziral in vodil on sam. Med udeleženci izleta je bil tudi takratni maturant, Franjo Šeper.Božidar Nagy, Ivan Merz: Putokaz suvremenom naraštaju, Postulatura za beatifikaciju Ivana Merza, Zagreb 2003, stran 39. Janez Kapistran (1386–1456), italijanski frančiškan, duhovnik in svetnik, je bil leta 1454 v Ljubljani, kjer je nekajkrat pridigal v župnijski cerkvi, blagoslovil ljudi in marsikoga pozdravil na telesu in na duši.Janez Valkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, uredil Mirko Rupel, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, stran 273. Mati Terezija (1910–1997), albanska redovnica in svetnica, je Slovenijo obiskala leta 1974 ter 30. junija 1980.Misijonarke ljubezni, Ognjišče, september 2011.5. september – god bl. Matere Terezije, Aktualno.rkc.si, pridobljeno 2. oktober 2011. Marko iz Aviana (1631–1699), italijanski kapucin in blaženi, je na poti na Kreto, še preden je postal redovnik, naredil postanek v Kapucinskem samostanu Koper, kjer je sprejel odločitev za vstop h kapucinom. Mihael Rua (1837–1910), italijanski duhovnik, salezijanec in prvi don Boskov naslednik, blaženi. Niccolò Olivieri (1792–1864), italijanski duhovnik, misijonar in Božji služabnik, se je večkrat oglasil v Ljubljani.Marko Frelih, Sudanska misija 1848 - 1858 , Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2009, stran 17.
Nezanesljivi podatki
Anton Padovanski (1195–1231), portugalski frančiškan, svetnik in cerkveni učitelj, je leta 1229 verjetno obiskal Koper in tam ustanovil prvo skupnost frančiškanov.Koper, Franciskani.si, pridobljeno 28. november 2012. Bernard iz Clairvauxa (1090–1153), francoski cistercijan, svetnik in cerkveni učitelj, je bil v času, ko je bila podpisana ustanovna listina Cistercijanskega samostana Stična (1136), zelo verjetno prisoten v Stični.Samostan Stična - zakladnica stoletij (dokumentarec), 2.42–3.05, 365.rtvslo.si.
Sklici
Zunanje povezave
Svetniki.org
Svetniki Svetniki