Občina Brežice s središčem v Brežicah je ena izmed 212 občin v Sloveniji, 14. po vrsti po površini in 13. po številu prebivalcev (nekaj nad 24.000 leta 2025), ki živijo v 109 naseljih in 20 krajevnih skupnostih. Leži na vzhodu Slovenije ob slovensko-hrvaški državni meji. V njej imata sotočje reki Sava in Krka, vzhodno državno mejo pa predstavlja reka Sotla. Čez občino poteka Avtocesta A2 Ljubljana–Zagreb, katere slovenski del se zaključi na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, in pa Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m., pravtako z nadaljevanjem proti Zagrebu. Poleg mesta Brežice so nekoliko pomembnejša naselja še Dobova, Bizeljsko in Krška vas.
Znana je po največjem slovenskem zdravilišču Termah Čatež, historističnem vodovodnem stolpu, gradu Brežice z največjo viteško dvorano v Sloveniji, v katerem domuje pokrajinski muzej za regijo Posavje, državnem protokolarnem objektu gradu Mokrice in po edinem slovenskem vojaškem Letališču Cerklje ob Krki. V Brežicah deluje tudi regionalna Splošna bolnišnica Brežice z urgentnim centrom ter med drugim Mladinski center Brežice, Gimnazija Brežice, Strokovno izobraževalni center Brežice in Fakulteta za turizem.
Župan občine je od 1. aprila 2005 Ivan Molan.
Zgodovina upravne ureditve
V letu, ki je sledilo marčni revoluciji je cesar Franc Jožef izdal Provizorični zakon o občinah, s katerim označujemo začetke lokalne samouprave na Slovenskem. Občine so se na podlagi že s katastri določenih katastrskih občin oblikovale do junija 1850, ko so pričeli z volitvami v občinske zastope. V letu 1862 je bil izdan zakon, ki je bil podlaga za nadaljnje ustvarjanje občinskih volilnih redov, Štajerska (kamor so sodile tudi Brežice) ga je denimo dobila 2. maja 1864. Volilni redi so z manjšimi spremembami ostali v veljavi dokler nova oblast po razpadu Avstro-ogrske, ni vpeljala nove volilne zakonodaje. V letu 1850 se je dežela Štajerska delila na tri okrožja, Graško s sedežem v Gradcu, Bruško, katere središče je bil Bruck na Muri in Mariborsko. V slednjem je živela velika večina slovensko govorečega prebivalstva te dežele, vanj so sodile tudi Brežice. Mariborsko okrožje se je delilo na 6 okrajnih glavarstev, le-ta pa na 20 sodnih okrajev. Eno izmed okrajnih glavarstev je imelo sedež v Brežicah in se je delilo na sodne okraje Brežice, Kozje in Sevnica. Okrajno glavarstvo Brežice je obsegalo 82 občin. V drugi polovici 19. stoletja je avstrijska oblast izvedla več štetij prebivalstva na podlagi katerih lahko pridobimo podatke tudi o Brežicah. V letu 1854 je okraj Brežice štel 15.839 prebivalcev in vključeval 38 občin. Desetletje in pol za tem je okrajno glavarstvo v Brežicah še vedno zajemalo sodne okraje Brežice, Kozje in Sevnico.Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. December 1869. Dunaj: k. k. Statistische Central – Komission, 1872. Sam sodni okraj Brežice pa se je delil na krajevne občine Artiče, Bojsno, Mostec, Gaberje, Globoko, Veliki Obrež, Kapele, Loč, Mihalovec, Pišece, Pleterje, Brežice, Rigonce, Zakot, Sela, Sromlje, Videm in Bizeljsko, ki so skupaj premogle 16.637 prebivalcev. V sodnem okraju Brežice, ki se je delil na mesto in predmestje pa je bivalo skupno 925 posameznikov, in sicer 740 v mestu ter 185 v predmestju. Naslednji popis so izvedli leta 1883, ko je okrajno glavarstvo zajemalo enake sodne okraje in občine kot desetletje pred tem.Spezial-orts-repertorium der in Oestereichischen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, herausgegeben von der k. k. Statistischen Central – Komission, IV. Steiermark. Wien: 1883/ Obširen imenik krajev na Štajerskem na svitlo dan po c. kr. Statistični centralni komisiji. Dunaj: 1883. Sodni okraj Brežice je tedaj štel 17.7223 prebivalcev. V občini Brežice je v mestu bivalo 865 prebivalcev, med katerimi so bili poleg katolikov tudi 2 evangeličana in jud. Kot občevalni jezik je nemščino navedlo 422 posameznikov in slovenščino 388. V predmestju je bivala 131 ljudi, vsi so se izrekli za pripadnike katoliške vere, 76 jih naj bi v večji meri uporabljalo nemški 50 pa slovenski jezik. V zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil izveden v 19. stoletju, je na področju okrajnega glavarstva Brežice, ki je še vedno obsegalo enako področje kot pri prejšnjih popisih, prebivalo 48.010 oseb, na področju sodnega okraja Brežice jih je bilo 18.456, v občini, tedaj je obsegala 3,03 km2, pa 1058.Special Orts-Repertorium von Steiermark Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 Herausgegeben von der K.K. Statistischen central-Commission. Wien:1894. / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890 na svitlo dala c. kr. Centralna statistična komisija. Dunaj: 1894. Od tega jih je v mestu živelo 899, med njimi sta se dva versko opredelila kot evangeličana. 534 jih je za občevalni jezik navedlo nemščino in 326 slovenščino. V brežiškem predmestju je živelo 159 katolikov, 100 se jih je odločilo za nemški in 59 za slovenski občevalni jezik. Rezultati popisa s konca leta 1900, ko so bile Brežice sedež okrajnega glavarstva, sodnega okraja in občine, kažejo na to da je v mestu samem živelo 1.164, v predmestju pa 180 oseb.Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru Leksikon občin za Štajersko izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31.grudna 1900 izdala c.kr. centralna statistična komisija. Dunaj: 1904. V prvem je bilo 1157 katoličanov in 7 evangeličanov, v drugem pa so bili vsi rimokatoliške veroizpovedi. V obeh je prevladoval nemški občevalni jezik (mesto 647, predmestje 76 govorcev), ki mu je sledila slovenščina (mesto 351 in predmestje 40). Zadnji popis, ki ga je v Brežicah izvedla avstrijska oblast je bil 1910.Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel Specialni krajevni repertorij za Štajersko Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910 Izdala C.kr. statistična centralna komisija. Dunaj: 1918. Brežice so bile še vedno sedež političnega okraja, sodnega okraja in krajevne občine, ki je sedaj obsegala 159 ha, na katerih je prebivalo 1269 oseb. Med njimi je bilo 1235 katolikov, 32 evangeličanov, pri dveh posameznikih pa je bil podatek vpisan v kategorijo ostalo. Še vedno je kot občevalni jezik pred slovenščino prednjačila nemščina, ki je s 777 osebami prehitela 433 govorcev slovenskega jezika.
V kratkem obdobju po razpadu Avstro-ogrske sta območje večine današnje Republike Slovenije, in tudi Brežic, nadzorovala Narodna vlada za Slovenijo in nato Deželna vlada za Slovenijo. Z vidovdansko ustavo (28. junij 1921) je bila uvedena delitev države na 33 oblasti. Na področju, ki danes sodi v Republiko Slovenijo sta bili ustanovljeni Mariborska in Ljubljanska oblast. V načrtu je bila delitev oblasti na okrožja, sreze in občine, vendar delitev na okrožja v praksi ni bila izpeljana. V letu 1926 je kralj Aleksander razveljavil vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo. Tri leta po uvedbi diktature je bila izvedena nova upravna razdelitev države, ki se je sedaj namesto na oblasti delila na banovine. Število banovin je bilo znatno nižje od števila oblasti, bilo jih je 9 in status banovine pa je imela tudi prestolnica Beograd. Večina slovensko govorečega prebivalstva je po novi razdelitvi živela v Dravski banovini, katere sedež je bila Ljubljana. Brežice so v skladu z v vidovdanski ustavi zapisano delitvijo države na oblasti pripadle Ljubljanski oblasti in se tako odtegnile dotedanji upravni povezanosti s večino preostalega dela Spodnje Štajerske, ki je po novi ureditvi sodila v Mariborsko oblast. Brežice so s sodnim okrajem Sevnica tvorile skupen srez. V okraju Brežice je tedaj prebivalo 48.431 oseb. Obsegal je 58 občin, med njimi tudi občino Brežice, ki je tedaj štela 1.138 prebivalcev. V letu 1929 je srez Brežice postal sedež združene zdravstvene občine, ki je vključevala občine Bizeljsko, Brežice, Planina, Rajhenburg (danes Brestanica) in Sevnica. Iz nje se je leta 1931 izločila upravna občina Cerklje ob Krki, ki je prešla pod Združeno zdravstveno občine Krško.Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine za leto 1931, (Ljubljana, 1932). Štiri leta za tem pa je bila občina Planina vključena v združeno zdravstveno občino Šmarje pri Jelšah.Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine za leto 1935 I. polletje, (Ljubljana, 1935). V letu 1930 pa so Brežice postale sedež še enega odbora, ki je bdel nad pomembnim področjem samouprave in sicer, cestnega odbora v območju brežiškega sreza.Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine, (Ljubljana, 1930). V letu 1931 so jugoslovanske oblasti izvedle popis prebivalstva, s katerim je bilo ugotovljeno, da je na območju občine Brežice tedaj bivalo 1.229 oseb. V letu 1933 je bila na območju sreza Brežice izvedena komasacija občin, število občin je s 33 padlo na 16, vendar je občina Brežice tedaj ostala nespremenjena. Nekatere ozemeljske spremembe so bile uvedene v letu 1937, ko so katastrske občine Cerina, Čatež, Globočinca, Koritno, Velika Dolina in Bregana ter upravni občini Čatež in Velika Dolina iz območja davčne uprave Krško prešle pod davčno upravo v Brežicah, in sta se občina Brežice in Brežice – okolica spojili v enotno občino s sedežem v Brežicah.Službeni list za leto 1937. V letu 1937 je izšel Leksikon Dravske banovine, ki nam o Brežicah prinaša sledeče podatke: srez se Brežice je raztezal na 407 km2 in po podatkih ljudskega štetja iz leta 1931 nudil dom 35.342 prebivalcem.Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: 1937. Obsegal je občine Artiče, Bizeljsko, Blanca, Brežice-mesto, Brežice-okolica, Dobova, Globoko, Kapele, Pišece, Rajhenburg, Senovo, Sevnica, Sromlje, Videm, Zabukovje in Zdole. Občina Brežice-mesto je imela 1229 prebivalcev. V njej so imeli sedež sresko načelstvo, sresko sodišče, davčna uprava, občina, pošta, zdravstveni okoliš, žandarska postaja, oddelek finančne kontrole in župnija. V občini so bile tudi narodna šola, državna meščanska šola, v kraju je imel sedež Krajevni šolski odbor. V Brežicah je stala obča javna bolnica. V mestu so imela svoje prostore različna poklicna združenja (Združenje trgovcev za srez Brežice, Kolektivno združenje obrtnikov za srez Brežice, Združenje čevljarjev, Združenje krojačev, Združenje trgovec za srez Brežice, Skupno združenje mlinarjev in žagarjev) in društva (SKJ z godbenim odsekom in gledališkim odrom, JS, UJU, RK, Strelsko društvo, Udruženje četnikov, Prosvetno, Pevsko, PCMD, Gasilsko društvo, Šola in dom. V kraju so delovali 4 zdravniki, 2 lekarni 3 advokati in notar. Mesto je imelo vodovod in električno razsvetljavo. V občini Brežice-okolica, katere sedež je bil v vasi Št. Lenart, je prebivalo 2000 občanov. Obsegala je sledeče vasi: Brezina (tukaj tudi brežiška železniška postaja), Bukošek, Cundrovec, Črnc, Št. Lenart, Trnje, Zakot in Zverinjak. V letu 1939 je bil objavljen splošni pregled Dravske banovine, ki ga je sestavil statistični urad v Zagrebu.Splošni pregled dravske banovine. Glavni statistični podatki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma. Ljubljana: Kraljeva banska uprava dravske banovine, 1939. V njem so objavljeni podatki o okraju Brežice, ki je meril 470,33 km2, imel je 39.375 prebivalcev, obsegal pa je 18 občin. Ena izmed njih je bila tedaj že enotna občina Brežice, ki se je razprostirala na 19,95 km2 in je imela 3271 prebivalcev.