Mladina je slovenski politični ter kulturni tednik z levo in liberalno usmeritvijo. Mladina izhaja že od 1920-ih letEurope Against The Current 1985–1989 in ima sloves družbeno-kritične publikacije. Mladina danes izhaja po celi Sloveniji in velja za eno najvplivnejših političnih revij v državi.Jill Benderly and Evan Kraft, Independent Slovenia (New York: NY, 1994) 95 Obravnava predvsem politične teme, v manjši meri pa še gospodarstvo, znanost, kulturo, okoljevarstvo, alternativne prakse in kulinariko. Znana je po satiričnih kolumnah Rolanje po sceni, stripu Diareja, rubriki Izjave tedna itd. Mladina je tednik z visoko naklado (20.000 izvodov na teden). Trenutni urednik tednika je Grega Repovž.

Mladina je znana po preiskovalno-novinarskem delu vse od 1980-ih, ko je s svojim preiskovalnim poročanjem in kritičnim (ter tedaj izredno kontroverznimi) družbenopolitičnimi vsebinami pripomogla k razpadu Jugoslavije.

Mladina izhaja tudi na spletu, kjer je objavljen tudi izjemno obsežen arhiv preteklih vsebin.

Zgodovina Mladina je v svoji stoletni zgodovini obstajala v več vlogah; na čase pod nadzorom stranke ali države, drugič spet kot neodvisna in kritična publikacija.right|frame|Naslovnica Mladine številka 20, 29. maj 1987

1920–1945: Začetki

Že vse od svojega začetka je Mladina glas protesta, upora. Mladina je bila ustanovljena leta 1920 kot glasilo podmladka Jugoslovanske komunistične stranke v Sloveniji in kot mladinska revija. Po prepovedi komunistične stranke leta 1921 je revija izhajala na delno legalen način. V tem obdobju je postala glasilo ne zgolj komunistov, temveč tudi radikalno leve in protikapitalistične mladine na sploh. V reviji so objavljali tudi vidni avtorji, npr. pesnik Srečko Kosovel (ki je bil nekaj časa tudi urednik), pisatelj Ludvik Mrzel in zgodovinar France Klopčič. V času diktature kralja Aleksandra I. v 1930-ih je Mladina prenehala izhajati zaradi državne represije. Mladina je bila ponovno ustanovljena januarja leta 1943, v obdobju naci-fašistične okupacije Slovenijehttp://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html kot glasnik antifašističnega uporniškega gibanja.

Med vojno je delovala kot ilegalno mladinsko glasilo Zveze slovenske mladine, ki je podpiralo narodno-osvobodilni boj. Prvi urednik Mladine je bil Mitja Vošnjak. Razmnoževali so jo v ciklostilnih tehnikah, po odhodu uredništva na osvobojeno ozemlje pa tiskali v tiskarni Urška v Kočevskem rogu v nakladah od nekaj 100 do 1000 izvodov ter v več pokrajinskih izdajah (gorenjska, štajerska, primorska).

1945–1991: V času komunistične Jugoslavije Po letu 1945 je bila revija ponovno preoblikovana v uradni glasnik podmladka slovenske komunistične stranke.

Po letu 1976 se je vsebinska zasnova začela radikalno spreminjati. Objavljala je vse več opozoril na organizacijsko zmedo, na napake posameznikov in na napake v podrobnostih političnega sistema.

Na Kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije leta 1982 je je bila Mladina preoblikovana; reviji je bila dodeljena večja uredniška neodvisnost. Revija je tako postala glas rastočega nasprotovanja mladih komunistov proti uveljavljenim politikam slovenske komunistične stranke.John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77 Do leta 1984 se je Mladina znašla v težavah. Novejša generacija urednikov je revijo preoblikovala iz strankarskega glasila v najstniško pop revijo, kar je privedlo do skromnega povečanja prodaje na 7.000 izvodov. Toda preusmeritev revije ni zajemala zgolj večjega poročanja o pop sceni; osvoboditev revije so izkoristili slovenski intelektualci in revijo preoblikovali v glasilo politične opozicije, kar je kmalu privelo do poskoka branosti. Razkritja slovenskih korupcijskih škandalov so naklado povečala na 30.000 izvodov.Europe Against The Current 1985–1989 Mladina je pridobila samostojen publicističen status in postala zelo priljubljena; po javnomnenjskih raziskavah jo je pri nakladi 22.000 izvodov bralo več kot 100.000 ljudi.

V osemdesetih letih je revija Mladina zaslovela kot opozicijski politični tednik, ki ruši tabu teme jugoslovanske družbe. Med drugim se je ukvarjala z vprašanji svobode tiska in svobode govora, gospodarstva, privilegiji socialistične nomenklature, politično vloge Jugoslovanske ljudske armade, preganjanjem oporečnikov vesti, zatiranjem mladinskih subkultur, ekologijo, stavkami, uspešnostjo samoupravljanja, povojnimi poboji, represijo v socializmu, Titovo zapuščino, federalno vlado in komunistično stranko itd. Mladina je imela tudi ključno vlogo pri razvoju slovenske civilne družbe. Vprašanje spoštovanja človekovih pravic je bila osrednja tema pisanja Mladine. V JLA je bila Mladina v tem času bolj kot ne prepovedana. »Preiskusili smo meje in poskusili vse popeljati dlje in dlje,« je v intervjuju leta 1995 dogajanje opisal tedanji urednik revije Franci Zavrl.

Mladina je metodo preiskovalnega novinarstva mešala s provokativno formo in vsebino, zaradi česar je bila pogosto zaplenjena ali pa so se avtorji znašli v kazenskem postopku.

V drugi polovici osemdesetih je bila izjemno odmevna, saj je naklada presegla 50.000 izvodov. Uredništvo Mladine je bilo v tem obdobju pod stalnim formalnim in neformalnim pritiskom oblasti. Zaradi velike odmevnosti je Mladina ob koncu osemdesetih v SFRJ veljala za državnega sovražnika št. 1. Najbolj kritične številke Mladine je oblast prepovedala in zasegla. Do konca osemdesetih let je Mladina ostala edina izrazito radikalno kritična množična revija, ki je obravnavala najrazličnejša aktualna družbena vprašanja; s tem pa je prišla v ospredje zanimanja širše jugoslovanske in slovenske javnosti. Zaradi svojega naprednega liberalnega pogleda je bila tudi eden izmed nosilcev osamosvojitvene ideje. Glavni in odgovorni uredniki, ki so največ prispevali k odmevnosti Mladine v osemdesetih letih, so Mile Šetinc, Bojan Korsika, Uroš Mahkovec, Bernard Nežmah, Miha Kovač, Franci Zavrl, Robert Botteri in Miran Lesjak.

Mladinine barvite naslovnice so običajno vsebovale ikonične satirične ali provokativne podobe, ki so postale simbol jugoslovanske družbene reforme in uporniških gibanj. Popularnost revije je vrh dosegla malo pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je Mladina dosegla naklado 65.000 izvodov in postala priljubljena po širši Jugoslaviji, kjer je zaslovela kot edina radikalno kritična revija v množičnem obtoku. Postala je priljubljena kultna revija med jugoslovanskimi študenti in mladino.

Leta 1987 je slovenski avantgardni umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst osvojil natečaj za oblikovanje plakata Štafete mladosti, jugoslovanskega praznika, ki je obeleževal rojstni dan Josipa Broza Tita. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil plakat, ki ga je izdelal oblikovalski studio Novi kolektivizem, osnovan na nacističnem propagandnem plakatu, preoblikovanem v stilu socialističnega realizma, ki so ga tradicionalno zagovarjale jugoslovanske oblasti. Namen plakata je bil prikrit protest proti Titovemu kultu osebnosti. Mladina je želela dizajn poobjaviti naslovnici, a so to prepovedali cenzorji; če bi Mladina dejansko natisnila takšno naslovnico, bi bila revija prepovedana. Mladina je prepoved obšla z objavo plakata na notranji plati kot raztegljivega plakata, na naslovnico pa je pod naslovom »Namesto naslovnice« objavila kritičen prispevek.

Zaradi vpliva in radikalnih stališč je oblast imela Mladino za »državnega sovražnika« in jo nadzirala zaradi pacifističnih stališč, ki so se med drugim izražala v ostrem nasprotovanju prodaji jugoslovanskega orožja državam v razvoju.

Pozna 1980-a: Ključna vloga pri osamosvojitvi Slovenije Mladinino poročanje se je »zaletavalo v omejitve, dokler se niso začele rušiti«; revija je neposredno pripomogla k razpadu Jugoslavije.

V poznih 1980-ih je Mladinin sodelavec Janez Janša uredniku revije Franciju Zavrlu priskrbel zapisnik srečanja Komunistične stranke Jugoslavije, ki je razkrival, da so jugoslovanske federalne oblasti pritiskale na predsednika SFR Slovenije Milana Kučana, naj spravi pod nadzor vse bolj kritično in samovoljno Mladino in revijo obtožili prejemanja podpore ameriške Centralne obveščevalne agencije. Mladina se je kljub zakonski prepovedi odločila objaviti izvzetke iz zapisnika srečanja stranke. Kučan se je udal pritiskom in odrejena je bila tajna policijska aretacija Janše, med preiskavo so odkrili tajen vojaški dokument. Pristojnosti preiskave so bile tako prenešene na zvezne vojaške oblasti. Preiskava je privedla do Procesa proti četverici. Zaradi množičnih protestov in nasprotovanja procesu proti Janši in Mladininim novinarjem Kučan ni pristal na omejitev medijske svobode v Sloveniji kljub naraščajočim pritiskom zveznih oblasti (ki so vključevale zahteve po ukinitvi Mladine). Kučan je namesto tega razglasil nameno spremembe slovenske ustave, ki bi Sloveniji zagotovila večjo avtonomijo, in tako Slovenijo usmeril na pot k neodvisnosti. Poskusi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in delov Komunistične stranke Jugoslavije po ponovni vzpostavitvi nadvlade nad Slovenijo so v končni fazi privedli do razpada Jugoslavije.

Ljubljanski proces Najbolj burno obdobje za tednik je bila pomlad leta 1988, ko je revija odigrala ključno vlogo pri prelomnem Procesu proti četverici,John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 71 ko so jugoslovanske oblasti zahtevale ukinitev revije.

Zgodnjega leta 1988 so bili aretirani štirje moški, ki so bili obtoženi posedovanja tajnih vojaških dokumentov, najdenih v pisarniških prostorih Mladine. Dokumenti so določali načrte JLA za vzpostavitev vojaškega prevzema oblasti v Sloveniji v primeru izrednih razmer. Eden od prijetih je bil neodvisni novinar in sodelavec Mladine ter korespondent za obrambo Janez Janša,John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77 ki je bil tedaj tudi vidnejši član Zveze socialistične mladine Slovenije. Aretirana sta bila še dva urednika revije (David Tasić in Franci Zavrl) in vojaški oficir (Ivan Borštner). Aretaciji Mladinih urednikov je ostro nasprotovala javnost; revijina naklada je poskočila na 70.000, priljubeljnost pa je narasla po vsej Jugoslaviji, kljub jezikovnim razlikam. »Mi smo uradni mediji, vi pa alternativci,« so proglasili uredniki Mladine na kongresu alternativne mladinske kulture december leta 1988 v Bologni.Europe Against The Current 1985–1989

Proces proti četverici, ki se je odvil v Ljubljani, je bil izveden v srbohrvaškem jeziku namesto v slovenščini, kar je privedlo do javnega ogorčenja v SFR Sloveniji. Sodni proces je poenotil slovenski narod v obdobju pred odcepitvijo od Jugoslavije in privedel do množičnih protestov v Ljubljani, vključno s spontanimi množičnimi dnevnimi demonstracijami pred stavbo vojaškega sodišča, kjer se je sojenje odvijalo (okoli 15.000 udeležencev na dan, ko je bila izrečena obsodba).Sabrina P Ramet and Danica Fink-Hafner, Democratic Transition in Slovenia. (Texas: Texas A&M University Press, 2006) 31

1991–: Neodvisna Slovenija Mladina je bila zaradi zagovarjanja politične pluralnosti in moderne, tolerantne družbe ter nasprotovanju etničnega nasilja pomembna pri oblikovanju neodvisne slovenske države. Po drugi strani je branost revije v ostalih državah bivše Jugoslavije po osamosvojitvi strmoglavila. Med demokratično tranzicijo se je Mladina vsebinsko osredotočila na kritično poročanje o novopečenih slovenskih političnih elitah (vključno z nekdanjim Mladininim sodelavcem in vse bolj kontroverznim vzpenjajočim se desnim politikom Janezom Janšo, ki je bil za svojo vidnost v državi zaslužen ravno delu za revijo). Leta 1990 naj bi Janša Mladininemu uredništvu predlagal, naj revija postane strankarsko glasilo njegove bodoče stranke, a naj bi bila njegova pobuda zavrnjena. Janša je že večkrat tožil Mladinega kolumnista Vlada Miheljaka.

Leta 2003 je bila revijina naklada 19.300, ena najvišjih med slovenskimi revijami.

Mladina je poročala, da je bil Janšev govor iz leta 2006, zaradi katerega je dobil nagrado Bob leta, plagiat. Pravi avtor govora je bil Tony Blair.