Občina Lendava (madžarsko Lendva) je ena od 212 občin v Sloveniji, z več kot 10.000 prebivalci in s središčem v mestu Lendava. Je najbolj vzhodna slovenska občina. Meji na Madžarsko in Hrvaško ter na občine: Dobrovnik, Turnišče, Velika Polana in Črenšovci. Skozi njo teče reka Ledava. Obsega 22 naselij (glej spodaj).
Zgodovina občine
Obdobje 1848–1918 Temelj nove upravne ureditve po letu 1848 so postale občine, katere so dobile podlago za nastanek s »provizoričnim zakonom o občinah« dne 17. 3. 1849. Šlo je za krajevne občine, ki pa so bil sestavljene iz več katastrskih občin. Prekmurje je bilo v času nastajanja občin v letu 1850 razdeljeno na dve županiji z okraji. Tako je okraj Murska Sobota pripadal Železni županiji s sedežem v Sombotelu, okraj Lendava pa županiji Zala s sedežem v Jageršku. V županiji Zala je bilo v obdobju 1790 in 1848 šest okrajev: Tapolca, Szántó, Kapornak, Egerszeg, Lövő in Muraköz. Leta 1849 je prišlo do spremembe, in sicer pustili so okraje Egerszeg, Tapolca in Nagykapornak ter poleg teh ustanovili tri nove: Dolnjo Lendavo, Sümegy in Nagykanizso. Sedež vsakega okraja je bilo mesto, ki je imelo največ prebivalcev in se je nahajalo na stičišču pomembnih prometnic.
Leta 1867 ob nastanku Avstro-Ogrske je območje Prekmurja spadalo v okvir ogrske države, katere upravna delitev se je razlikovala od avstrijskega. Pa podlagi zakona z dne 19. 5. 1868 o ustroju političnih upravnih oblastev, ko je prišlo do dokončne ločitve sodstva in uprave, so ponovno oživela okrajna glavarstva (1868-1918). Kar za območje današnjega Prekmurja pomeni okrajno glavarstvo Murska Sobota, okrajno glavarstvo Lendava in območje sodnega okraja Monošter.
Zakon o občinah je Madžarska sprejela leta 1871. Glede na pravni status so obstajale male občine (madžarsko: kisközség), velike občine (madžarsko: nagyközség) in mesta z urejenim svetom oz. magistratom (madžarsko: rendezett tanácsú városok). Male občine zaradi svoje gospodarske šibkosti niso mogle same izvrševati svojih nalog, niso imele svojega notarja in tajnika, ampak so se z drugimi malimi občinami povezovale v notarišije, ki so vzdrževale skupnega notarja. Notarišije so bile bili posebnost v madžarskem delu monarhije.
Po zakonu o občinah so vsi prekmurski kraji dobili status malih občin in so se povezovali v notarišije. Izjema je bila Dolnja Lendava. Le- ta je leta 1890 pri podžupanu županije Zala vložila prošnjo za preoblikovanje v veliko občino. Med razlogi je navedla tudi dejstvo, da notar zanemarja zadeve Dolnje Lendave, saj je imela skupnega notarja z naselji Čentiba, Dolina, Petišovci, Dolga vas, Mostje in Banuta. Prošnji je priložila tudi vse potrebne podatke za izpolnitev pogojev, ki jih je določal zakon, ter dodala, da tako preoblikovanje želi tisti del prebivalcev občine, ki skupaj plačuje več kot polovico direktnih davkov. Dne 1. 7. 1891 je Ministrstvo za notranje zadeve dovolilo preoblikovanje Dolnje Lendave v veliko občino. Naloge Velike občine Dolnja Lendava (Alsólendva Nagyközség) so bile: izdajanje odločb in statutov, nadzor občinskega premoženja, določitev in pobiranje občinskih davkov, skrb za občinske ceste, prevozna sredstva, šolske zgradbe, žandarmerijo, gasilstvo in reveže.
V obdobju dualizma je prišlo do bistvenega poslabšanja položaja Slovencev in njihovih možnosti za svoboden narodni razvoj na ogrski strani, kar se manifestira tudi skozi zakon o poimenovanju občin in drugih krajev, s katerim so v letu 1889 "pomadžarili" vsa slovenska krajevna imena.
Madžarske uprave v Dolnji Lendavi je bilo konec s prvo svetovno vojno in razpadom Avstro- Ogrske.
Lendava v obdobju med obema vojnama Prekmurje je bilo novonastali državi priključeno šele leta 1920. V Kraljevini SHS je centralna oblast bila tista, ki si je skušala pridobiti takojšnji pregled in nadzor nad področjem lokalne samouprave ter v okviru ministrstva za notranje zadeve oblikovala poseben samoupravni oddelek z dvema odsekoma – občinskim odsekom in odsekom za okrožno in okrajno samoupravo.
Po vidovdanski ustavi, 28. 6. 1921 je upravna oblast določala, da se izvršuje po oblasteh, okrogih (okrožjih), srezih (okrajih) in občinah ter da se ustanavljalo občinska, sreska in oblastna samouprava. Posebej pomembna zakona poleg ustave za področje lokalne samouprave sta Zakon o oblastni in sreski (okrajni) samoupravi in Zakon o obči upravi iz leta 1922. Tega leta (26. 4. 1922) je bila država tudi razdeljena na 33 oblasti, med katere je kraj Lendava spadal pod Mariborsko oblast. Lendava je bila tudi sodni okraj, ki je se imenoval sodni okraj Dolnja Lendava. Občina Dolnja Lendava je sodila od leta 1921 pod okraj Murska Sobota. Iz popisa prebivalstva v letu 1921 je vidno, da je sam okraj Murska Sobota imel 92.295 prebivalcev, v njem pa je občina Dolnja Lendava imela 3.027 prebivalcev. Ob vseh občin v okraju Murska Sobota, je imela Dolnja Lendava največ prebivalcev.
6. januarja 1929 je sledila zakonodaja, ki je prinesla pomembne upravne reforme, in sicer ureditev lokalne samouprave. Vse slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1922 razdeljeno na dve oblasti, je bilo zopet združeno v eno upravno enoto – Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Upravno je bila razdeljena na 25 srezov, med njimi tudi na Mursko Soboto, pod katero je takrat spadala Lendava. Sreska načelstva so bila obča upravna oblastva, v katerih je bila združena vsa obča uprava, ki je obsegala vse posle razen tistih, ki so bili v pristojnosti sodišč, finančnih in vojaških zadev.
V tridesetih letih je tudi v Prekmurju prišlo do določitve posebnih okrajnih samouprav. Tako je leta 1930 izšel Zakon o zdravstvenih občinah. Po tem zakonu so se zdravstvene občine oblikovale na območju ene ali več občin, tako da so imele več kot 6. 000 prebivalcev v mestih, oziroma več kot 4. 000 prebivalcev na vasi. V Dravski banovini je bilo ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Občina Dolnjo Lendavo je bila še z občino Dobrovnik in Beltinci združena zdravstvena občina v srezu imenovanem Dolnja Lendava. Srez Dolnja Lendava je imel torej tri združene zdravstvene občine, občina Dolnja Lendava, ki je imela sedež v Dolnji Lendavi je združevala občine: Banuta, Čentiba, Dolga vas, Dolina pri Lendavi, Dolnja Lendava, Gaberje, Hotiza, Kapca, Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Mala Polana, Mostje, Petišovci, Velika Polana.
Po podatkih za območje Dravske banovine leta 1931 je srez (okraj) Dolnja Lendava imel 38.120 prebivalcev, od tega v občini Dolnja Lendava 2. 443 prebivalcev. Kot sedež sreza je občina Dolnja Lendava imela največ prebivalcev v primerjavi z drugimi občinami v srezu (okraju).
Spremembe na področju ureditve občine je prinesel novi Zakon o občinah. Občina je v zakonu bila opredeljena kot naravna in gospodarska enota, ki obsega določen del ozemlja in ima najmanj 3.000 prebivalcev. Na podlagi tega je na področju delovanja občin prišlo do korenitih sprememb in novega oblikovanja. Dotedanje občine so se združile v nove, teritorialno večje občine. Uredbo o spojitvi občin v Dravski banovini so 11. 4. 1934 dopolnili in spremenili z uredbo, ki je spremenila občino Dolnja Lendava in pa srez Dolnje Lendave. Dolnje lendavski srez je z uredbo spojitve občin doživel kar nekaj sprememb. V srezu se je število občin zmanjšalo s 48 na 12 občin. Tudi za občino Dolnja Lendava je uredba bila kar pomembna, saj ni bila ukinila, temveč le preoblikovana. Iz občine Dolnja Lendava sta bili izločeni bivša občina Dolga vas in pa kraja Tri mlini. Ime občine Dolnja Lendava se je spremenilo v ime občina Lendava. Ustanovljena je bila nova občina imenovana občina Lendava-okolica h kateri so priključili bivšo občino Banuta, bivšo občino Dolga vas, bivšo občino Dolnji Lakoš, bivšo občino Gaberje iz občine Gaberje (le-ta je bila ukinjena), bivšo občino Genterovci, bivšo občino Gornji Lakoš in bivšo občino Zamostje ter kraj Tri mline iz občine Lendava. Obe občini, občina Lendava in občina Lendava-okolica, sta imeli svoj sedež v kraju Lendava.
Na izvedeno komasacijo občin je bila cela vrsta pripomb in zato so že leta 1934 naredili nekaj popravkov. Popravki, ki so obravnavali občino Lendava, so bile objavljene v Službenem listu Kraljevske banske uprave Dravske banovine 19. decembra 1934, in sicer z razglasom, da se ukinjata novi občini Hotiza in Lendava-okolica ter da preidejo sestavni deli teh dveh občin nazaj v tiste občine, ki so bile ustanovljene z uredbo dne 8. 9. 1933. Kar je za občino Lendava pomenilo, da dobi nazaj bivšo občino Dolga vas in kraj Tri mlini. Iz ukinjene občine Lendava-okolica pa se najprej izločijo bivše občine Dolnji in Gornji Lakoš ter Gaberje in se združijo v občino Gaberje, nato pa še bivša občina Banuta, Genterovci in Zamostje, ki se še z drugimi izločenimi kraji povežejo v občino Genterovci. Po tem takem je občina Lendava dobila nazaj isti teritorialni sestav kakor ga je imela v septembru leta 1933 in je bila sestavljena iz stare občine Dolnja Lendava in Dolga vas.
Po podatkih Splošnega pregleda Dravske banovine po stanju 1. julija 1939 je občina Lendava, ki je spadala v okraj Lendava v celoti obsegal površino 350, 69 km² in imel 38.120 prebivalcev. Sama občina Lendava pa je obsegala 28, 42 km² s 3.836 prebivalci. V tem obdobju sta občino Lendava po številu prebivalcev krepko presegli občina Črenšovci (5.080 preb.) in občina Beltinci (5.727 preb.).
Občina v času druge svetovne vojne Obdobje druge svetovne vojne in njenega konca zaznamujeta dve novi strukturi, ki vplivata na področje upravne ureditve. Na eni strani je to čas v katerem je okupator – v primeru Prekmurja so to Madžari – organiziral svojo »civilno oblast«, po drugi strani pa se je ob koncu vojne pričela izgradnja »oblastnih« struktur v okviru narodnoosvobodilnega gibanja.
Madžarska okupacijska upravna ureditev 16. aprila 1941, z okupacijo Prekmurja s strani Madžarov, je prišlo do ponovne uvedbe madžarske civilne uprave. Madžari so najprej organizirali oblast po odloku o uvedbi vojaške uprave, ki je oblikoval dve okrajni vojaški upravni poveljstvi- Murskosoboško in Dolnjelendavsko poveljstvo. Odlok je določal upravno razdelitev zasedenega jugoslovanskega ozemlja, katerega upravo so prevzela mestna in okrajna vojaška poveljstva, podrejena Poveljstvu vojaško-upravne skupine južne armade (Dèli hadsereg katonia közigazgatäsi csoport parancsnokság), ki ga je vodil podpolkovnik Alajos Novakovits, podrejeno pa je bilo vrhovnemu poveljstvu. V okviru vojaško-upravnih poveljstev so delovali tudi odseki za posamezna področja, npr. kmetijstvo, industrijo, zdravstvo, šolstvo in propagando, za vodje odsekov pa so bili imenovani zaupniki, po možnosti domačini, ki so imeli zagotovljeno skoraj neomejeno oblast.
Madžarski okupator je zasedeno območje priključil v administrativno razdelitev Madžarske. Takratni dolnjelendavski okraj je priključila k Zalski županiji, murskosoboškega pa k Železni županiji. Murskosoboški okraj, ki je bil po prvi svetovni vojni združen z monoštrskim se je sedaj ponovno razdelil in oba okraja sta spadala k Železni županiji. Sedež Zalske županije je bil z okupacijo Madžarov prenesen iz Lentija ponovno v Dolnjo Lendavo. Avgusta je vojaško upravo nadomestila civilna uprava. Takrat sta bila okraja razdeljena na občine in notariate. Kar je pomenilo, da je občina Lendava ponovno postala Dolnja Lendava in dobila status velike občine. Pod izrazito madžarizacijo so bile ukinjene tudi vse institucije in nadomeščene z novimi. Upravna razdelitev Prekmurja v županija Zala je obsegala: okraj Dolnja Lendava z veliko občino Dolnja Lendava in notariat v Dolnjem Lakošu, Dolnjo Lendavo - okolica, Bogojino, Turnišče, Beltince, Črenšovce, Bratonce in Nedelico.
V začetku septembra 1944 sta bila soboški in lendavski okraj proglašena za vojno področje. Uprava v Prekmurju je ponovno postala vojaška in z oktobrom 1944 je upravo prevzela t.i. Obmurska mejna obrambna skupina (Magyar kiralyi Muravidéki Hatarvedelmi Csoport), ki je obsegala področje Prekmurja in Medžimurja.