Občina Podčetrtek je ena od občin v Republiki Sloveniji, ki se razteza ob meji z državo Hrvaško v smeri S-J ob mejni reki Sotli. Središče je v Podčetrtku, največjem kraju na Sotelskem. Občina je izrazito turistično razvita, poleg tega pa sta pomembni gospodarski dejavnosti tudi kmetijstvo in obrt. Vrelci tople vode so obiskovalce privabljali že pred 400 leti. V času pred drugo svetovno vojno pa je zdravilnost vrelcev raziskoval podčetrtški župnik Friderik Sternad. Leta 1966 je Turistično društvo Podčetrtek ustanovilo Atomske toplice in zgradilo prvi bazen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je Atomske toplice prevzelo v upravljanje podjetje TTG ŽG Ljubljana, ki je z vlaganjem v izgradnjo bazenskega kompleksa in hotela prispevalo k hitrejšemu razvoju zdraviliščaStrašek 2016, str. 101.. Poleg Term Olimia, danes enega izmed najsodobnejših termalnih zdravilišč v Sloveniji, podeželska okolica v občini Podčetrtek ponuja vrsto doživetij, nastanitev in kulinaričnega razvajanja. Posebno turistično doživetje pa ponuja tudi na novo prenovljen grad Podčetrtek. Kmetijstvo je osnovna in tradicionalna gospodarska panoga občine. Poljedelstvo je razširjeno na celotnem ozemlju občine, od tega je 50 odstotkov kmetijskih površin namenjeno vinogradništvu. Ta panoga je vezana na prisojna pobočja gričevnatega sveta in je najmočnejša na Virštanju, vsi vinogradniški nasadi so v zasebni lasti. Vinogradništvo je izrazito tržno usmerjena panoga. Iz območja vinorodnega šmarsko-virštanjskega okoliša izhaja znamka vina virštanjčan. Med obrtnimi dejavnostmi prevladujejo storitvene in proizvodne obrti, del krajinske in etnografske dediščine pa predstavljajo tudi domače obrtiObčina Podčetrtek. https://www.podcetrtek.eu/.
Naselja v občini
Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca, Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sveta Ema, Verače, Vidovica, Virštanj, Vonarje
Zgodovina upravne ureditve
Podčetrtek je kraj v Obsotelju ob državni meji z Republiko Hrvaško. Njegovo zgodovino zaznamuje grad Podčetrtek, ki je imel ob svojem nastanku med 10. in 11. stoletjem vlogo utrjene postojanke ob državni meji, preko katere so pogosto vdirala ogrska plemenaStopar 1995, str. 9.. Utrdba je bila postavljena na strmem skalnem pobočju hriba Rudnica, ki ponuja izjemen razgled daleč po pokrajini Obsotelja. Prvotno nemško ime gradu je bilo Landsberg, kar v slovenščini pomeni deželni grad. Slovensko ime Podčetrtek pa je verjetno nastalo v povezavi s trgom, ki se je razvil pod gradom v 12. stoletjuStopar 1995, str. 11.. Po propadu gradu konec 15. stoletja, so na enakem mestu zgradili sedanji grad. Njegovi lastniki so bili med leti 1627 in 1671 grofje Tattenbachi, med leti 1682 in 1945 pa Attemsi. V trgu pod gradom je bilo že leta 1404 sodišče in obmejna mitnica, imel je običajne pravice in privilegije ter tržni in sodni dan ob četrtkih, prav tako je v trgu župnijska cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletjaCurk 1991, str. 110-111.. Na območju Podčetrtka se je torej že v poznem srednjem veku izvajala vsaj sodna oblast v okrilju zemljiškega gospostva Podčetrtek.
Z marčno revolucijo leta 1848 so zemljiška gospostva izgubila svojo upravno in sodno funkcijo, leta 1849 pa je bila z uveljavitvijo Provizoričnega zakona o občinah izpolnjena ena izmed nacionalnih zahtev. Občina je postala pomemben temelj izgradnje takratne državne oblasti. Vsaka občina je morala imeti svoje zaključeno ozemlje, ki je obsegalo eno katastrsko občino. Tiste občine, ki pa niso imele dovolj sredstev za opravljanje svojih nalog, so se lahko združile z drugimi v eno “krajevno občino”Grafenauer 2000, str. 106.. Pristojnost za ustanovitev krajevnih občin so dobila okrajna glavarstva, ki so bila občinam nadrejeni organ. Od leta 1853 so delovali sodni okraji imenovani tudi okrajni uradi. Grafenauer 2000, str. 109..
Leta 1850 je sodni okraj Podčetrtek obsegal krajevne občine: Sv. Jernej, Tinsko, Št. Janž, Sv. Magdalena, Podčetrtek, Imeno, Sopote, Pristava, Sv. Ema, Vonarje, Sodna vas, Roginska Gorca, Grliče, Kačji Dol, Kristan Vrh, Hajnsko, Nezbiše in Sv. Vid Mikola 2009, str. 14.. V začetku petdesetih let 19. stoletja so bila odpravljena okrajna glavarstva in okrajna sodišča, za območja prejšnjih sodnih okrajev pa so bili ustanovljeni okrajni uradi. Po ukinitvi sodnega okraja v Podčetrtku leta 1854 okrajnega urada niso ustanovili, območje nekdanjega sodnega okraja so razdelili med okrajna urada Jelšovec in KozjeMikola 2009, str. 17..
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1900 je občina Podčetrtek (Windisch Landsberg) v tistem obdobju spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal okrajnemu glavarstvu Brežice. Občina je zajemala ozemlje v velikosti 417 hektarov, 83 hiš in 362 prebivalcev. Podčetrtek je bil trg z gradom in rimsko katoliško župnijo, imel je ljudsko šolo (dvorazrednico), zdravnika, babico, lekarno, oskrbovalno vzprejetišče, odgonsko postajo, gasilsko društvo, orožnika, oddelek finančne straže, poštni urad in brzojavno postajoLeksikon občin za Štajersko 1904, str. 14.. Ob popisu prebivalstva leta 1910 je krajevna občina Podčetrtek spadala v sodni okraj Kozje, ki je pripadal političnemu okraju Brežice. Trg Podčetrtek z gradom in rimsko katoliško župnijo je obsegal ozemlje v velikosti 417 hektarjev, 84 hiš in 396 prebivalcev. Imel je urade in zavode: oddelek finančne straže, orožnika, brzojavni urad, poštni urad, registrirano pridobitno in gospodarsko zadrugo, ljudsko šolo (trirazrednico), zdravnika, babico, lekarno, odgonsko postajo, gasilsko društvo in oskrbovano vzprejetiščeSpecialni krajevni repertorij avstrijskih dežel 1910, str. 8..
Septembra 1931 je bila sprejeta Ustava Kraljevine Jugoslavije, ki je predpisovala, da se uprava v kraljevini odvija v okviru banovin, srezov in občin. Organizacija občinskih uprav in področje njihovega delovanja je bilo urejeno s posebnim zakonom po načelu samouprave. Okrajne samouprave, ki so delovale v Kraljevini SHS so bile leta 1929 ukinjene, njihove naloge pa so bile prenesene na banovine. Ustava iz leta 1931 ni več predvidela okrajnih samouprav, vendar so se za opravljanje določenih nalog še obdržali okrajni cestni odbori, ki so delovali na podlagi Zakona o samoupravnih cestah. Po zakonu o pospeševanju kmetijstva pa so delovali sreski kmetijski odbori. Oblikovale so se tudi zdravstvene občine, ki so bile urejene s posebnim Zakonom o zdravstvenih občinah (1930) in so bile namenjene pospeševanju narodnega zdravja. Na območju Dravske banovine je bilo ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Združena zdravstvena občina Podčetrtek je spadala k srezu Šmarje pri JelšahGrafenauer 2000, str. 194-211.. Sedež je imela v Podčetrtku, delovala je za občine Imeno, Podčetrtek, Roginska gorca, Sopote, Sv. Ema, Tinsko, Verače, Virštanj in Žusem. Spadala je v III. krajevni razredSlužbeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 14. okt. 1931, letn. 1, št. 31, 441.. Z uveljavitvijo Zakona o občinah (1933) so se nekatere občine združile, zato se je stanje občin v Sloveniji nekoliko spremenilo. Podatki o občinah na slovenskem ozemlju pred novim zakonom so razvidni iz popisa prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji, ki je bil izveden 31. 3. 1931. Občina Podčetrtek je leta 1931 pripadala k srezu Šmarje pri Jelšah, imela je 384 prebivalcevGrafenaure 2000, str. 212-230.. Občina Podčetrtek se je leta 1933 združila z občinami Imeno, Sedlarjevo, Sopote, Verače in Virštanj. Do teritorialnih sprememb v okviru občin pa je prišlo še med letoma 1935 in 1937Grafenauer 2000, str. 212, 224.. Kot kažejo podatki v Krajevnem leksikonu Dravske banovine, je imela leta 1937 občina Podčetrtek 2.294 prebivalcev, združena je bila z nekdanjimi občinami: Gostinca, Imeno, Imenska gorca, Pecelj, Podčetrtek trg, Rudnica, Sele, Slake, Sopote, Verače in VirštanjKrajevni leksikon Dravske banovine 1937, 594-595.. Po letu 1937 je še vedno prihajalo do sprememb glede teritorialne organiziranosti občin, saj je imela po podatkih Splošnega pregleda Dravske banovine 1. julija 1939 občina Podčetrtek 2.363 prebivalcev, kar je več kot leta 1937Grafenauer 2000, str. 248..
Med drugo svetovno vojno je bil Podčetrtek ena od 19 občin, ki so upravno spadale v okraj Šmarje pri Jelšah. Nemška občinska uprava je bila vzpostavljena aprila 1941, županska mesta so zasedli nemški župani. Aprila leta 1941 je imela občina Podčetrtek 2.458 prebivalcev. Že junija istega leta so upravo preuredili, ukinili so okraje in ustanovili okrožja, občine so spadale neposredno pod okrožje, Podčetrtek pod celjsko okrožje. Čeprav so ob tem predvideli tudi združevanje občin, je Podčetrtek ostal samostojna občina. Število prebivalcev v občini se je do oktobra 1941 zmanjšalo na 2.302, novembra 1942 pa je bilo v občini Podčetrtek 2.273 prebivalcevMaček 2006, str. 119-120.. V času vojne je lokalno samoupravo urejal Odlok Predsedstva Slovenskega Narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih Narodnoosvobodilnih odborih (1944). Ker so ti ljudski odbori delovali med vojno, so bile njihove naloge povezane predvsem z organizacijo za boj proti okupatorjuGrafenauer 2000, str. 268-269..