Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in slovenski nacionalni prevoznik ter članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Ustanovljena je bila leta 1961.
Adria je bila prva letalska družba v Jugoslaviji, ki je letela čez Atlantik 26. junija 1963 z DC-6B in kasneje z reaktivnim DC-8.
Sedež podjetja je bil na Zgornjem Brniku. Opravljala je redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih državah. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja razglasil stečaj.
Zgodovina
1960: Prva leta
thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet, Douglas DC-6B, na letališču Le Bourget, leta 1971.
thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.
thumb|right|240px|Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.
thumb|right|240px|Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.
Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet z bazo na Zagrebškem letališču z nizozemskimi posadkami družbe KLM. Odločili so se za nakup štirih letal DC-6B od nizozemske letalske družbe KLM.
Prvi komercialni let je bil opravljen v avgustu 1961 z letalom Douglas DC-6B. V letu 1961 je Adria pričela operacije z dvema letaloma DC-6B. Prvi direktor družbe je bil Mirko Zlatnar, ki je pred tem skušal na letališču Lesce ustanoviti podobno podjetje z imenom Slovenski aerotransport. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961. Konec leta 1961 je Adria zaposlovala 41 ljudi. Drugi dve letali sta prišli v aprilu 1962. Prvi piloti in mehaniki so prišli iz vrst JAT in jugoslovanskega vojnega letalstva.
Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.
Z odprtjem novega ljubljanskega letališča je Adria 1964 leta preselila glavno bazno letališče iz Zagreba v Ljubljano.
Do konca leta 1965 so Adriina letala pristajala na 130 letališčih v 64 državah Evrope, Afrike, Azije in Severne Amerike.
Leta 1968 je začela uvajati redne linijske lete v domačem prometu prva proga je bila Ljubljana-Beograd, postopoma so sledile druge.
Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala v Inex-Adria Aviopromet (Inex-Adria Airways). Flota se je znova začela spreminjati.
1970: Letala na reaktivni pogon V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih.
Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo Ljubljana–Beograd.
Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.
Leta 1972 je Adria najela 147 tonskega štiri motornega reaktivnega dolgoprogaša Douglas DC-8-55 in vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado, lete so opravljali eno sezono. Povečali so število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.
1980: Modernizacija Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.
Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal je bilo udeleženo v nesreči na Korziki, v kateri so umrli vsi potniki in člani posadke.
V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.
Leta 1983 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo Ljubljana–Beograd–Larnaka.
Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320 in s tem postali eni prvih operaterjev tega letala. Prav tako so kupili dve novi letali Dash 7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.
Prvega avgusta 1985 je Adria postala članica IATA.
Decembra 1985 je Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.
Leta 1987 je Adria prepeljala 1.733.590 potnikov.
V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE 2500 (IAE Engines). To je tudi začetek internega vzdrževanja letal Airbus A320 v Adria tehniki. sličica|241x241_pik|Adria Airways BAC One-Eleven
1990: Nastajanje rednega prevoznika Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil poškodovan, zato je odletel v Toulouse na skoraj enoletno popravilo.
Precej sta bili poškodovani tudi letali Dash-7 in DC-9-33 RC. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Celovec in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.
Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam. Leta 1991 je družba oddala v najem letalo McDonnell Douglas MD-82 novo ustanovljeni družbi Croatia Airlines v Zagrebu.
Izguba domačega prometa v druge republike nekdanje Jugoslavije je povzročila tudi spremembo strukture prevozov. Čarterske lete, ki so prej predstavljali približno 90 % poletov, so zamenjale redne linije, ki so predstavljale 70 % vseh poletov.
Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.
Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.
Aprila 1997 je Adria naročila dve novi letali Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila dodatnega letala. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.
CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.
2000: Pridobivanje novih trgov Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati s Skandinavijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu, je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.
Maribor je bil leta 2000 povezan z Münchnom, vendar le za kratek poletni čas.
Leta 2001 je tudi Adria občutila upadanje števila potnikov, ki so bili posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.
Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za vzdrževanje letal CRJ.
Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.
Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.
Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot kompromis med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).
Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.
Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.
V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s tremi milijoni EUR izgube.
Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.
Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.
2010: Prodaja in stečaj Leta 2010 se iz Adrie izloči družba za vzdrževanje letal Adria Tehnika in postane samostojno podjetje, kar je bil hud finančni udarec prevozniku, saj sta sektorja tehnike in prometa vedno finančno podpirala drug drugega. Leta 2011 je država Adrii Airways pomagala s 50-milijonsko finančno injekcijo, da bi jo rešila pred propadom.
Leta 2015 je prišlo do prvih pogovorov o prodaji družbe, vendar interesa ni izrazila nobena resna letalska družba, temveč le manjše neznane letalske družbe in skladi.
Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding. Novi lastnik je obljubil razvoj in dokapitalizacijo družbe, do česar pa ni prišlo.
Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo o nameri s predstavniki podjetja Suhoj o dolgoročnem najemu 15 letal tipa Suhoj Superjet 100. Dobava prvih letal je bila predvidena spomladi 2019. Do dogovora ni prišlo. V tem času je finančno stanje družbe postalo zelo kritično in pojavila so se prva opozorila o možni plačilni nesposobnosti.
Zaradi potez vodstva je bila družba vse bolj v rdečih številkah, zaradi česar ni bilo več možno poravnavati obveznosti do dobaviteljev in leasing hiš. Slednje so po obdobju neplačil pričele odvzemati letala, katerih lastnice so bile. To je poleti 2019 pripeljalo do združevanja in množične odpoved letov, kar je dokončno omajalo ugled družbe. Agencija za civilno letalstvo je odredila izredni nadzor nad družbo in zahtevala poročila o finančnem stanju.
23. septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Po tem datumu je Adria zaradi pomanjkanja denarja pričela odpovedovati večino letov. Tržni inšpektorat je Adrii Airways naložil tudi globo zaradi zavajanja potrošnikov pri prodaji letalskih vozovnic za lete, čeprav je družba vedela, da jih ne bo mogla izvesti.
Dne 29.9.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom CRJ900 iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma. Pilota sta bila Primož Jovanović ter kopilot Marko Kastelic.
Družba je 30.9.2019 na kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj. Razglašen je bil bankrot družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov. Agencija za civilno letalstvo je družbi odvzela operativno dovoljenje, več kot 500 zaposlenih pa je prejelo odpovedi.
Naslednika Adrie Airways še ni na vidiku, saj bi bilo za postavitev novega nacionalnega prevoznika potrebno pripraviti znatna sredstva za nakup letal, šolanje pilotov in na koncu tudi dobre pogoje dela na evropskem trgu.
Letalska šola Adria Airways Letalska šola Adria Airways je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Namen šole je bil usposabljanje bodočih prometnih pilotov v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Letalska šola AA je izšolala tudi veliko privatnih pilotov in inštruktorjev letenja ter vzdrževala kontinuiran dotok novega kadra na trg dela pilotov, izšolala je ogromno količino pilotov iz nekdanje Jugoslavije in tujih pilotov, predvsem Libijcev, Skandinavcev in Italijanov. Inštruktorski kolektiv je štel 7 inštruktorjev letenja.