Župnija Bele Vode je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Gornji Grad - Šaleška dolina, ki je del škofije Celje.
Zgodovina Tudi Bele Vode spadajo med tista naselja, za katera ne vemo, od kdaj imajo svojo cerkev. Cerkev sv. Andreja se kot podružnica Župnije Mozirje prvič omenja leta 1482, ko ji je papež Sikst IV. podelil posebne romarske odpustke. V vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631 je zapisano, da so v cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah trije oltarji: poleg glavnega Andrejevega, še stranska sv. Radegunde in sv. Ruperta. V istem zapisniku je tudi navedba, da je romarska cerkev v razpadajočem stanju. Da je bilo temu res tako, nam pove tudi podatek, da so leta 1652 cerkev dejansko zaprli, jo leta 1658 podrli in v enem letu zgradili novo. Leta 1786 so Bele Vode s cerkvijo sv. Andreja postale samostojna duhovnija in s tem dobile svojega duhovnika oz. kurata. Bele Vode so dobila status samostojne župnije leta 1891. Združena župnija Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje Po prevzemu uprave župnij Zavodnje in Bele Vode je šoštanjski župnik Jože Pribožič leta 1985 župnije preoblikoval v eno, združeno župnijo.
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del savinjsko-šaleškega naddekanata škofije Maribor.
Od 1. septembra 2021 je župnija del Dekanije Gornji Grad - Šaleška dolina, ki je nastala z združitvijo dotedanje Dekanije Gornji Grad in Dekanije Šaleška dolina.
Sakralni objekti slika cerkev kraj / naselje 1. cerkev sv. Andrejažupnijska cerkev Bele Vode 2. cerkev sv. Križa (stara) podružnica, romarska cerkev Sveti Križ nad Belimi Vodami 3. cerkev sv. Križa (novejša) podružnica, romarska cerkev Svet Križ nad Belimi Vodami
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Romarski cerkvi sv. Križa nad Belimi Vodami
Leta 1786 so Bele Vode s cerkvijo sv. Andreja postale samostojna duhovnija in s tem dobile svojega duhovnika.
Ob koncu 18. stoletja je belovojski kmet Savinek našel na Oslovski gori križ. Najdeni križ je najprej dobil svoje mesto pri Savineku, nato pri Mikeku v Lepi Njivi, pa zopet pri Savineku in leta 1801 v leseni kapeli na kraju, kjer so ga našli. Ljudje od blizu in daleč so začeli prihajati na Oslovsko goro, ki je dobila novo ime – Kriška gora. Ko je leta 1831 v Belih Vodah razsajala griža in v nekaj tednih pobrala 22 vaščanov, so ljudje sklenili pozidati kapelo na goro, če griža preneha. Prošnja je bila uslišana in najdeni križ je dobil za svoj dom zidano kapelo oz. cerkvico. Med letoma 1831 in 1841 so pozidali prvo cerkev, posvečeno sv. Križu, med letoma 1850 in 1862 pa še drugo, večjo cerkev sv. Križa. Poleg obeh cerkva pa so na gori tudi svete stopnice s freskami. Z večjo cerkvijo sv. Križa nad Belimi Vodami je tesno povezan tudi mariborski škof, blaženi Anton Martin Slomšek, ki je 8. avgusta leta 1862 priromal k cerkvi in jo posvetil. Kljub bolezni je Slomšek hotel opraviti to slovesnost, njegove besede, s katerimi se je tisti dan poslovil od svetokriških romarjev, pa so bile zelo ganljive: »Sedaj pa z Bogom, preljubi. Ne boste me več videli.« Šest tednov zatem je Slomšek umrl.
Sklici
Glej tudi seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji
Bele Vode Kategorija:Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina