thumb|right|250px|Enokristalinska oblika trdninskega insulina
Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.
Klasifikacija trdne snovi – glede na geometrijsko pravilnost mreže: amorfne snovi – red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja. kristali – vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.i. defekti, ki so lahko: točkovni (0-D) linijski (1-D) površinski (2-D) prostorninski (3-D)
Sklici
Kategorija:Fizika trdne snovi Kategorija:Termodinamika