thumb|240px|Vojni ujetniki v Pliberku maja 1945 thumb|240px|Spomenik žrtvam v Pliberku Pliberški pokol ( oz. Bleiburška tragedija) je hrvaški naziv za dogodke po koncu druge svetovne vojne, potem ko so Britanci izročili 95.000 oboroženih vojakov, poleg tega množico razoroženih civilov, ustašev, četnikov, domobrancev in drugih domnevnih nemških sodelavcev jugoslovanski partizanski vojski. V sledečih tednih po dogodku je sledilo več množičnih izvensodnih pokolov izročencev in samo na področju Slovenije so našli čez 100.000 posmrtnih ostankov.
Ko se je pokazalo, da je poraz nacistične Nemčije in s tem tudi Neodvisne države Hrvaške neizogiben, je hrvaška vlada kljub objavi splošne pomilostitve ukazala umik svojih oboroženih sil v Avstrijo, kjer naj bi se skupaj z zahodnimi zavezniki vrnili osvobajati svojo domovino. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta Pliberk (nemško Bleiburg) ob meji s Slovenijo. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, med njimi domnevno tudi vodje koncentracijskega taborišča Jesenovaca in drugih ustaških ter četniških uničevalnih taborišč, poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.
15. maja 1945 je britanski general Patrick Scott ukazal izročitev vseh kolaboracionističnih vojakov Jugoslovanski armadi, katere poveljnik je bil Danilo Basta, politični komisar 51. vojvodinske divizije. Poleg vojakov so izročili tudi civiliste. Ti ljudje so bili ubiti v naslednjih tednih.
Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka; največ jih je umrlo na pohodih skozi Jugoslavijo, pa čeprav je z njimi hodila velika množica starcev, bolnikov, žensk in otrok, ki pa čez Dravo niso prišli živi ali pa so umrli med potovanjem. Veliko izročencev je umrlo v pobojih v Kočevskem Rogu, v Hudi jami, na Teharjih in na mnogih drugih neoznačenih grobiščih, zlasti po opuščenih rudnikih in kraških jamah.
V hrvaški emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem »Križev pot« (Križni put, tudi Križni putevi), ki so ga po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na Hrvaškem. »Bleiburg« je postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom.
Glej tudi fojba
Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji Kategorija:Vojaška zgodovina Hrvaške Kategorija:Žrtve komunizma