Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Koledarsko navadno leto ima 365 dni, prestopno leto pa 366 dni.
Astronomska leta Julijansko leto
Julijansko leto, ki se uporablja v astronomiji in drugih znananostih, je časovna enota definirana kot 365,25 dni. To je običajen pomen za enoto »leto« (simbol "a" iz latinščine annus), ki se uporablja v različnih znanstvenih vsebinah. Julijansko stoletje 36.525 dni in Julijansko tisočletje 365.250 dni se uporabljata v astronomskih izračunih. Po konvenciji se Julijansko leto uporablja v izračunih razdalj pri svetlobnih letih.
V Unified Code for Units of Measure se simbol a (brez podpisane črke) vedno nanaša na Julijansko leto aj kot točno 31.557.600 sekund.
365,25 dni 86.400 sekund = 1 a = 1 aj = 31,5576 Ms
Dodajo se lahko SI predpone multiplikatorjev ka (kiloannus), Ma (megaannus) itd.
Sidersko, tropsko in anomalistično leto
Sidersko leto (zvezdno leto) je dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Njegova povprečna dolžina je 365,256363004 srednjih Sončevih dni (365d6h9m9,76s) (epoha J2000,0 = 1. januar, 2000, 12:00:00 TT).International Earth Rotation and Reference System Service. (2010).IERS EOP PC Useful constants.
Danes je povrečno tropsko leto definirano kot čas povprečne ekliptične dolžine SoncaRichards, E. G. (2013). Calendars. In S. E. Urban & P. K. Seidelmann (Eds.), Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac (3rd ed.). Mill Valley, CA: University Science Books. p. 586. oziroma čas med dvema zaporednima spomladanskima enakonočjema.
Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje). Povprečna dolžina je 365,259636 dni (365d6h13m52,6s) (epoha J2011,0).
Drakonsko leto Drakonsko leto, ekliptično leto ali leto mrka je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune. Povprečna dolžina je 346,620075883 dni(365d14h52m54s) (epoha J2000,0).
Lunarno leto Lunarno leto sestavlja dvanajst polnih ciklov Luninih faz, kot so vidne z Zemlje. Dolžina je približno 354,37 dni.
Gaussovo leto Gaussovo leto traja 365,2568983 dni in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še točneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenem tiru imel obhodni čas točno 1 Gaussovo leto.
Besslovo leto Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
Povzetek + Povzetek Dni Tip leta 346,62 Drakonsko, imenovano tudi ekliptično 354,37 Lunarno 365 Navadno leto v mnogih sončevih koledarjih 365,24219 Tropsko, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2000,0 365,2425 Gregorijansko, v povprečju 365,25 Julijansko 365,25636 Sidersko, za epoho J2000,0 365,259636 Anomalistično, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2011,0 366 Prestopno leto v mnogih sončevih koledarjih.
Simboli V Mednarodnem sistemu veličin je simbol za leto (kot enota časa) a, ki izhaja iz latinske besede annus.
Unified Code for Units of Measure omogoča ustrezne primerjave in prevajanje med merskimi enota iz ISO 1000, ISO 2955 in ANSI X3.50 z uporabo
ar za ar in:
at = a_t = 365d5h48m46s oz. in pomeni tropsko leto
aj = a_j = 365,25 dni za Julijansko leto
ag = a_g = dni za Gregorijansko leto
a = 1 aj (brez dodanega uvrščevalnika)
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Mednarodna zveza geoloških znanosti sta leta 2000 skupaj predlagali definicijo annus, s simbolom a, kot dolžino za tropsko leto:
a = sekund (približno efemeridnih dni)
To se razlikuje od zgoraj navedene definicije 365,25 dni za približno 20 delcev na milijon. V skupnem dokumentu piše, da definicije tipa Julijansko leto »nosijo v sebi vnaprej programirano zastarelost zaradi spremenljivosti Zemljinega kroženja okoli Sonca«, potem pa predlaga uporabo dolžine tropskega leta od leta 2000 n. š. dalje, kar pa seveda samo po sebi nosi enak problem. (Tropsko leto oscilira s časom za več kot minuto.)
SI predpone multiplikatorjev
ka (za kiloannus), je enota časa enaka tisoč let. Tipično se uporablja v geologiji, paleontologiji in arheologiji za obdobji holocen in pleistocen, kjer se uporablja tehnika neradiokarbonskega datiranja. Ma (za megaannus), je enota časa enaka milijonu (106) let. Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so geologija, paleontologija in nebesna mehanika za določevanje zelo dolgih časovnih period v preteklosti ali prihodnosti. Na primer, dinozaver Tyrannosaurus rex je živel pred približno 66 Ma (66 milijonov let). Ga (za gigaannus), je enota časa enaka 109 let (ena milijarda). Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so kozmologija in geologija za označevanje ekstremno dolgih časovnih period v preteklosti. Na primer, Zemlja je nastala pred približno 4,57 Ga (4.57 milijardami let). Ta (za teraannus), je enota časa enaka 1012 let (en bilijon). Pa (za petaannus), je enota časa enaka 1015 let (ena bilijarda). Ea (za exaannus), je enota časa enaka 1018 let (en trilijon).
Okrajšave za "pred leti" V geologiji in paleontologiji se včasih razlikuje med kratico "yr" za leta in "ya" za leti v kombinaciji s predponami za tisoč, milijon ali milijardo. V arheologiji, ki se ukvarja z novejšimi obdobji, običajno izraženi datumi, npr. »10.000 pr. n. št.« se lahko uporablja kot bolj tradicionalna oblika kot »Pred sedanjostjo«.
Te okrajšave so:
Ne-SI okrajšaveOkrajšava zaSI-predpona enakovrednaDefinicijaPrimerDogodekČas kilo let ka tisoč let milijon letMega let Ma Milijon let milijarda letGiga let Ga milijarda let(tisoč milijonov let) kilo let v preteklosti Pred časom v ka Videz Homo sapiens Migracija izven Afrike Zadnji ledeniški maksimum Neolitska revolucijaOkoli 200 kyaokoli 60 kyaokoli 20 kyaokoli 10 kya pred milijoni letPred mega leti Pred časom v Ma Pliocen Zadnji geomagnetni obrat Začelo se je zadnje ledeniško obdobje (eemska stopnja) Začel se je holocen 53 do 2,6 mya0,78 mya0,13 mya0,01 mya pred milijardami letpred giga leti Pred časom v Ga Najstarejši evkarionti Nastanek Zemlje Veliki pok2 bya4,5 bya13,8 bya
Uporaba mya in bya je v sodobni geofiziki zastarela, priporočena uporaba je Ma in Ga za datume Pred sedanjostjo, vendar m.y. za trajanja epoh. To ad hoc razlikovanje med 'absolutnim' časom in časovnimi intervali je nekoliko sporno med člani Geološkega društva Amerike.
Glej tudi
ISO 8601 Človek-ura leto sveta (Anno mundi) proračunsko leto
Sklici
Zunanje povezave letnice na Wikiverzi
Kategorija:Enote za čas Kategorija:Koledarji *