Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah. Alpska konvencija je pogodba za zaščito določenega ozemlja – alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Konvencija izhaja iz dejstva, da lahko naraščajoče človekovo izkoriščanje prostora vse bolj ogrozi alpski svet in njegovo ekološko vlogo, pri tem pa le usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami lahko prepreči škodo, ki bi jo morebiti odpravili ali omilili le z izredno velikimi stroški in zapravljanjem časa.
250px|thumb|Alpski lok Na podlagi teh ugotovitev so se države Alpskega loka prvič sestale decembra 1989 v kraju Berchtesgaden in se dogovorile, da bodo sklenile Konvencijo za varstvo Alp, ki je začela veljati novembra 1995. Sedež Stalnega sekretariata je v Innsbruck-u (Tirolska) in izpostava v mestu Bolzano/Bozen (Južna Tirolska).
Okvirna konvencija je bila sprejeta s strani Evropske unije in osmih držav pogodbenic (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Slovenija in Švica). Alpska konvencija je bila podpisana leta 1991 in jo sestavljajo Okvirna konvencija, protokoli in dve deklaraciji. V veljavo je stopila leta 1995 in prispeva k ohranjanju kvalitet in posebnih značilnosti Alp, ne ozirajoč se na državne meje ter spodbuja mednarodno sodelovanje.
Podpisnice konvencije Avstrija Nemčija Francija Italija Liechtenstein Kneževina Monako Slovenija Švica
Geografsko območje Alpske konvencije Geografsko območje Alpske konvencije obsega 190.717 km², površje na katerem leži 5867 občin (podatek iz 2013). Alpski lok, kot je definiran s strani Alpske konvencije, se razprostira preko 1.200 km, čez osem držav, z najširšim delom med Bavarsko in severno Italijo, ki je širok 300 km. V območje Alpske konvencije sta prav tako vključeni ozemlji Monaka in Liechtensteina. Ozemlji Avstrije in Italije predstavljata več kot 55 % območja Alpske konvencije. Skupaj z območjem Alp v Franciji, te tri države predstavljajo tri četrtine območja Alpske konvencije. Glede na podatke iz leta 2013, se je število prebivalcev tega območja približevalo 15 milijonom Alpski signali 1 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012..
Institucije Alpske konvencije Alpska konferenca Alpska konferenca je politični organ odločanja Alpske konvencije. Člani Alpske konference so ministri alpskih držav. Alpska konferenca zaseda praviloma na vsaki dve leti pri predsedujoči pogodbenici (posamezna država po sistemu rotacije predseduje Alpski konvenciji dve leti). Zasedanj Alpske konference se kot opazovalci lahko udeležijo: AEM, Društvi Povezanost v Alpah in Alpsko mesto leta, Delovni skupnosti Alpe Jadran in Arge Alp, CIPRA International, Club Arc Alpin, Euromontana, FIANET, ALPARC Mreža zavarovanih območij v Alpah, ISCAR - Mednarodni znanstveni komite za preučevanje Alp, IUCN, Vodstvo Programa Alpski prostor, Pro Mont Blanc in Združeni narodi ter njihove posebne organizacije (UNO/UNEP-ROE).
Konferenca Predsedovanja Država Kraj konference I. Alpska konferenca 1989 Nemčija Berchtesgaden II. Alpska konferenca 1989-1991 Avstrija Salzburg III. Alpska konferenca 1991-1994 Francija Chambery IV. Alpska konferenca 1995-1996 Slovenija Bled V. Alpska konferenca 1996-1998 Slovenija Brdo VI. Alpska konferenca 1999-2000 Švica Luzern VII. Alpska konferenca 2001-2002 Italija Merano VIII. Alpska konferenca 2003-2004 Nemčija Garmisch-Partenkirchen IX. Alpska konferenca 2005-2006 Avstrija Alpbach X. Alpska konferenca 2007-2008 Francija Evian XI. Alpska konferenca 2009-2011 Slovenija Brdo pri Kranju XII. Alpska konferenca 2011-2012 Švica Poschiavo XIII. Alpska konferenca 2013-2014 Italija Torino XIV. Alpska konferenca 2015-2016 Nemčija Grassau
Stalni odbor Stalni odbor je izvršilni organ Alpske konference. Sestavljajo ga delegacije vseh držav pogodbenic, ki zagotavljajo, da se izvajajo določila in zasledujejo cilji Alpske konvencije. Stalni odbor se praviloma sestaja dvakrat letno, opravlja oa zlasti naslednje naloge: preučuje informacije, ki jih pogodbenice posredujejo za poročila na Alpski konferenci in glede na izvajanje Alpske konvencije; vsebinsko pripravlja zasedanja Alpske konference in oblikuje predloge točk dnevnega reda; določa delovne skupine za izdelavo protokolov in priporočil ter usklajuje njihove dejavnosti; preverja in usklajuje vsebino osnutkov protokolov in jih predlaga Alpski konferenci.
Odbor za preverjanje Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije je organ, ki preverja, ali se v praksi izvajajo obveznosti in zaveze, ki izhajajo iz Alpske konvencije. Pogodbenice morajo vsakih deset leta predložiti poročilo o upoštevanju Alpske konvencije in njenih protokolov. Prvo poročilo je bilo sprejeto na X. Alpski konferenci (marec 2009). - predstavitev Odbora za preverjanje na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012..
Stalni sekretariat Kot podpora izvajanju pogodbe, ki pokriva območje Alp, deluje Stalni sekretariat Alpske konvencije, ustanovljen leta 2003, z glavno pisarno v Innsbruck-u, v Avstriji in izpostavo v mestu Bolzano/Bozen, v Italiji. Vloga stalnega sekretariata je podpora organom Alpske konvencije, zagotavljanje strokovne, logistične in administrativne pomoči ter pomoči državam pri izvajanju dejavnosti, ki jih zahteva Alpska konvencija in njeni protokoli. Sekretariat vodi generalni sekretar Markus Reiterer.- Predstavitev Stalnega sekretariata na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012..
Delovne skupine in platforme Stalni odbor odloča o ustanovitvi delovnih skupin povezanih s tematikami, ki se mu zdijo pomembne za zagotavljanje trajnostnega razvoja v Alpah. Njihove glavne naloge jo: Izdelava novih protokolov, priporočil in izvedbenih ukrepov, spremljanje aktualnih razvojnih dosežkov in poročanje Alpski konferenci in Stalnemu odboru o doseženem napredku. Mandat delovnih skupin in platform je dve leti.
Trenutno deluje devet delovnih skupin in platform: Delovna skupina za promet Delovna skupina za promet na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Platforma za naravne nesreče Platforma za naravne nesreče na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Platforma za ekološko omrežje Platforma za ekološko omrežje na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Platforma za upravljanje voda v Alpah Platforma za upravljanje voda v Alpah na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Platforma “veliki plenilci” - WISO Platforma “veliki plenilci” na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Delovna skupina "alpska makroregija" Delovna skupina "alpska makroregija" na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Platforma "hribovsko kmetijstvo" Platforma "hribovsko kmetijstvo" na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Delovna skupina "gorski gozd" Delovna skupina "gorski gozd" na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Delovna skupina "trajnostni turizem" Delovna skupina "trajnostni turizem" na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012..
V preteklosti so delovale še druge delovne skupine: Delovna skupina za UNESCOvo svetovno dediščino Delovna skupina za UNESCOvo svetovno dediščino na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Ekspertna skupina za pripravo Poročila o stanju Alp Ekspertna skupina za pripravo Poročila o stanju Alp na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.. Delovna skupina “Demografija in zaposlovanje” Delovna skupina “Demografija in zaposlovanje” na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012..
Podpisovanje in ratifikacija Okvirne konvencije in njenih protokolov Prvo srečanje zainteresiranih držav je potekalo v kraju Berchtesgaden, decembra 1989. Okvirna konvencija je bila podpisana s strani Avstrije, Nemčije, Francije, Italije, Liechtensteina in Švice, dne, 7 novembra 1991. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993, Monako pa 20. decembra 1994. Pogodba je bila v različnih državah ratificirana med letoma 1994 in 1999.
Sledi kratek pregled stanja podpisov pogodbe in ratifikacij po posameznih državah:
Država Podpis Ratifikacija Začetek veljavnosti Avstrija 1991 1994 1995 Švica 1991 1998 1999 Nemčija 1991 1994 1995 Francija 1991 1995 1996 Liechtenstein 1991 1994 1995 Italija 1991 1999 2000 Monako 1994 1998 1999 Slovenija 1993 1995 1995 Evropska unija 1991 1996 1998
Za posodobnjeno informacijo o stanju ratifikacij klikni tukaj .
Protokoli in deklaracije povezani z Okvirno konvencijo V skladu z Alpsko konvencijo, morajo države pogodbenice sprejeti ukrepe na dvanajstih tematskih področjih (prebivalstvo in kultura, prostorsko planiranje, onesnaževanje zraka, varstvo tal, upravljanje z vodami, varstvo narave in urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem, promet, energija in ravnanje z odpadkiAlpski signali 1, 2. izdaja : na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012.. Osem izmed zgoraj naštetih področij pokrivajo protokoli h Okvirni konvenciji.Seznam protokolov k Alpski konvenciji na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012.:
Urejanje prostora in trajnostni razvojProtokol Urejanje prostora in trajnostni razvoj na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Varstvo narave in urejanje krajineProtokol Varstvo narave in urejanje krajine na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Hribovsko kmetijstvoProtokol Hribovsko kmetijstvo na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Gorski gozdProtokol Gorski gozd na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. TurizemProtokol Turizem na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Varstvo talProtokol Varstvo tal na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. EnergijaProtokol Energija na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. PrometProtokol Promet na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012.
Poleg teh sta bila sprejeta še dva dodatna protokola, ki pokrivata posebni tematski področji, in sicer: Protokol h Konvenciji o varstvu Alp o reševanju sporov Protokol h Konvenciji o varstvu Alp o reševanju sporov na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Protokol o pristopu Kneževine Monako h Konvenciji o varstu Alp Protokol o pristopu Kneževine Monako h Konvenciji o varstu Alp na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012.
Poleg vseh zgoraj omenjenih protokolov sta bili sprejeti še dve deklaraciji, ki jih ni mogoče spremeniti v protokole: Deklaracija o prebivalstvu in kulturi Deklaracija o prebivalstvu in kulturi na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012. Deklaracija o podnebnih spremembah Deklaracija o podnebnih spremembah na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktobra 2012.
Publikacije Stalnega sekretariata Alpske konvencije Seznam publikacij, na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012. Alpski signali 1. Alpska konvencija - Priročnik, 2010, druga izdaja, na voljo v nemškem, francoskem, angleškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Alpski signali 2. Alpska konvencija konkretno – cilji in implementacija, 2004, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Alpski signali 2 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012. Alpski signali 3. Čezmejna ekološka povezanost, 2004, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Alpski signali 3 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012. Alpski signali 4. Dokumentacija o naravnih nesrečah / nevarnih dogodkih, 2006, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Alpski signali 4 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. oktober 2012.