Filovci () so gručasto naselje na Ravenskem v Občini Moravske Toplice. Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik.

Poleg obdelane meliorirane ravnine spadata k vaškemu zemljišču v severnem delu nad glavno cesto še vinogradniška slemenska zaselka »Trnavski breg«, »Filovski Breg« in »Gaj« z zidanicami in počitniškimi vikendi.

V bližini naselja na ledini »Male Čistine«, je bilo odkrito arheološko najdišče, datirano v čas mlajše kamene in bakrene dobe.

Zgodovina Filovci se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1322 pod imenom Fyloch, leta 1355 pa kot Philauch. Nekoč je bilo to značilno lončarsko naselje – po prvi svetovni vojni je v Filovcih delovalo še 60 okoli lončarjev, v zadnjih letih pa so prebivalci tradicionalno obrt skoraj povsem opustili. Filovski lončarji so bili posebej znani po izdelavi črne keramike.

Leta 1931 je bilo v naselju približno 130 čebeljih panjev, skoraj vsak posestnik pa je imel do 1 ar lastnega gozda. Poleg lončarstva je bila kot domača obrt razširjena tudi izdelava vrčev.

Po drugi svetovni vojni je kraj doživel več razvojnih sprememb. Leta 1947 je bil zgrajen zadružni dom za potrebe vaških organizacij, v katerem je od leta 1964 deloval tudi otroški vrtec. Leta 1949 so krajani postavili še gasilski dom. V Filovcih stoji tudi Marijina kapela, ki jo krasijo freske slikarja Janeza Mežana.

Filovski lončarji Nekoč so bili filovski lončarji znani po vsej Sloveniji. Preden so industrijsko izdelane posode iz različnih materialov povsem izpodrinile domačo lončarsko obrt, so Filovci veljali za pravo lončarsko naselje. Glino so pridobivali na Goricah, jo doma oblikovali in napol posušene izdelke žgali v posebnih pečeh, ki so stale nekoliko stran od hiš.

Ob sejmih, žegnjanjih in drugih dogodkih so svoje izdelke – vrče, putre, tepsije, sklede, lonce, bidrače, oljenke in drugo – vozili na prodajo z velikimi kmečkimi vozovi ter jih ponujali kupcem. Prodajali so jih za denar ali jih menjali za določeno količino žita.

Ko so industrijski izdelki postopoma prevzeli trg, je lončarstvo začelo zamirati. Nekateri mojstri so se prilagodili novim razmeram in začeli izdelovati okrasne keramične predmete po naročilu, pri čemer je vzorce narekoval okus trga. Z razvojem takšnega načina dela je v njihovih izdelkih postopoma izginjala pristna ljudska umetnost.

Danes je v naselju muzej na prostem (t. i. Lončarska vas), kjer je poleg kulturnih spomenikov, panonskih cimprač, tudi lončarska delavnica.

Prebivalstvo Leta 1931 je imelo naselje 837 prebivalcev, 167 hiš, prav toliko posestnikov ter enega najemnika.

Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 701, v vasi je bilo 152 hiš, 154 gospodinjstev in 595 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Filovcih živelo 613 prebivalcev, bilo je 146 hiš, 152 gospodinjstev ter 524 kmetov. +Število prebivalcev v Filovcih po letih186918801890190019101931194819531961197119811991200220112021603679715806795837813798701613559534486478522

Znani Filovčani

Ferenc Ošlaj, strokovni pisatelj, krajevni zgodovinar.

Sklici

Viri Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994

Glej tudi Seznam naselij v Sloveniji Lončarska vas Franc Ošlaj

Zunanje povezave Muzej na prostem Filovci

Kategorija:Naselja Občine Moravske Toplice *