DJ Umek (pravo ime Uroš Umek), slovenski didžej, glasbenik in producent, * 16. maj 1976, Ljubljana.

V 90. letih preteklega stoletja je bil pionir tehna v sloveniji, zato je dobil pri svoji publiki vzdevek »Fotr«. Kmalu je postal mednarodno znan. Na lestvici TOP 100 didžejev in producentov pri najpomembnejši reviji za plesno glasbo DJ Mag se je leta 2007 uvrstil na 29. mesto www.djmag.com/top100/year2007 Pridobljano dne: 29. julij 2011 Skupaj z zvezdniškimi imeni, kot so na primer Carl Cox, Jeff Mills in Sven Väth je bil leta 2009 nominiran za prestižno priznanje DJ Awards v kategoriji tehna.DJ Awards Pridobljeno dne: 28. junij, 2011

S partnerskimi ekipami organizira klubske večere in večje glasbene prireditve. Z njegovim imenom so povezani Astrodisco večeri v ljubljanskem Klubu K4, Žur z razlogom, Dan elektronike in Disconautica. Skupaj z Valentinom Kanzyanijem vodi založbo Recycled Loops.

Življenje in glasbena kariera Začetki

Če je v začetku njegove klubske kariere kaj simbolike, Urošu pekel ne uide, saj je namesto k polnočnici zavil v klub K4, kjer je tisti večer vrtel MC Brane. Ko se je mamin režim nekoliko omehčal, da se je lahko domov vračal ob treh zjutraj, se je znašel pred novo težavo: zadnji avtobus proti Šiški je že odpeljal. Zato je Uroš, ki mu takrat zaradi treninga košarke ni manjkalo kondicije, sredi noči tekel čez pol mesta domov. Umek je košarkaško kariero zamenjal za glasbeno, košarko pa sta zamenjala rekreativno kolesarjenje in obiskovanje telovadnic.

V klubu K4 je spoznal Uroša Paunoviča in Vida Vidmarja, s katerima je soustanovil elektronski bend Mouse Trap. Z njuno pomočjo je prvič prišel v stik s satelitskimi radii. Vikende je preživel ob specializiranih programih Green Apple oz. Dance Nation in spoznaval vso paleto elektronske plesne glasbe. Začetki produkcije so bili nedolžni in naivni. Uporabljal je računalniški program Scream Tracker, ki je deloval v 8-bitni resoluciji na štirih mono kanalih. Kljub temu ga je produkcija povsem zasvojila. S svojim prvim delom za neki piratski studio je zaslužil toliko, da je lahko kupil pravi sampler. "Od takrat naprej me ni bilo nikjer več. Ob tisti škatli sem preživel od deset do šestnajst ur na dan in razbijal do nezavesti."

V Palmo (bivša Stopoteka, kasneje Sub Sub) je začel zahajati na matineje, kjer je vrtel glasbo Iztok Kurnik – Alf, danes menedžer skupine Siddharta. Umek je povsem naključno dobil prvo priložnost vrtenja glasbe: "Vedno sem čepel tam nekje v kotu. Nekoč pa me je Alf čisto nepričakovano vprašal, ali bi ga zamenjal. Rekel sem ja! Vrgel mi je slušalke in večer sem moral speljati do konca, kar mi je nekako uspelo." Umek je lahko kakšno uro pred matinejo vadil na gramofonih, za katere takrat še ni imel denarja. " Nekoliko kasneje sta z Alfom na radiu RGL zagnala tudi specializirano oddajo Technomania.

Aldo Ivančič, starosta slovenske elektronike, je v Umeku prepoznal talent in mu dal možnost ogrevanja večerov v klubu K4. S honorarjem si je lahko kupil en CD, ampak zanj je bilo bistveno, da je sploh lahko vrtel. Umek še danes obžaluje svojo odločitev, da je prodal paket 200 CD-jev, ki jih je dolgo zbiral in so bili zanj takrat sveti, vendar je nujno potreboval denar za vinile. Kupovanje plošč v 90. letih ni bilo tako preprosto kot danes: "Slišali smo, da so v Münchnu neke trgovine s ploščami. Sedli smo na nakupovalni avtobus, potem pa smo se morali znajti. V München sem šel prvič z mojo takratno punco Gabi. Kupila sva sedem, osem plošč in tako sem začel zbirati vinile. Ko je Gabi naredila vozniški izpit, smo začeli hoditi po plošče vsakih nekaj tednov. Informacije o novih izdajah je bilo težko dobiti, saj še ni bilo interneta. Reševali smo se s spremljanjem lestvic v reviji Raveline. Če si rabil muziko, si je takrat nisi mogel preprosto naložiti z interneta. Moral si iti fizično v Nemčijo, naročiti CD-je, ali pa si komu, ki je šel tja, težil, da ti prinese kaj iz glasbenih trgovin."

Umek je v klubu K4 spoznal še druge pionirje elektronske scene v Sloveniji: ustvarjalce projektov Anna Lisa, Clocx, Random Logic … Druženje in pogovori o glasbi, ponedeljkova srečanja na Radiu Študent in srečanje s pravo studijsko opremo v studiu Jureta Havlička so Umeka dokončno prepričali, da je ustvarjanje glasbe tisto, kar si želi. "

Od obiskovanja do organizacije žurov

Navdih za organizacijo prvih elektronskih žurov v Sloveniji je bila scena v Nemčiji. "Ko smo šli prvič na Technomanio v München in tam doživeli žur v hangarju s 15.000 ljudmi na sedmih plesiščih, je bilo to nekaj neverjetnega. Ob obisku še enkrat večjega Maydaya pa sem se odločil, da hočem tudi jaz nekoč stati na odru, kar se je nekaj let kasneje zares zgodilo."

Uroš se je z menedžerskimi posli prvič srečal, ko so s Primusom in Boštjanom Marušičem začeli organizirati avtobusne prevoze na nemške žure. Prvi party so izvedli v gasilskem domu v domači Šiški, a niso zaslužili niti toliko, da bi plačali čistilke. Ob prvem polomu niso izgubili zagona in kmalu so prevzeli vodenje programa v klubu Nexus. Sledila je rezidenca v sežanskem klubu Titanic, kjer se je Uroš spoprijateljil s Silvanom (DJ Sylvain), ki je še danes eden izmed njegovih najboljših prijateljev. Na Bledu je nastopal na butičnih žurih v nekdanji Titovi čajnici, sledila je rezidenca v K4 ter vseslovensko osvajanje dvoran in travnikov. Nato je prišlo prvo povabilo v Ambasado Gavioli, kjer je spoznal Valentina Kanzyanija, kasnejšega partnerja pri založbi Recycled Loops.

Iskanje stila

DJ Umek velja za sinonim slovenskega tehna, a je v začetnem obdobju osvajal tako področje housa kot tehna. Ko je Umek dobil povabilo za set v zagrebškem klubu Aquarius, je bilo to zanj posebno priznanje, saj housea v Sloveniji takrat še ni bilo in so Slovenci na house hodili v klub Aquarius. House scena v Zagrebu pod vodstvom Kikija, Frajmana in Felverja je bila takrat bistveno bolj razvita kot v Ljubljani. Umek je house glasbo vrtel zase, na afterjih, a se mu je bolj posvetil tudi zato, ker je imel takrat edini bogato zbirko plošč. Pomagal je zagnati Happy House večere v ljubljanskem klubu Central (bivša diskoteka Turist). Central je bil dve leti vsak teden napolnjen do zadnjega kotička in ključno vplival na razcvet housa v Sloveniji."

Umek je imel tedenski rezidenci v Ljubljani in kranjskem Trezorju, poleg tega pa vsak vikend še dva nastopa. Tako je tehno vrtel le dvakrat mesečno, kar ga je postopoma začelo omejevati in dušiti. Naredil je usodni rez: "Neki večer v Ambasadi sem se preprosto odločil, da se ne grem več, da bom vrtel tehno, in se vrnil v K4." V diskoteko Ambasada Gavioli se je nato vrnil kot tehno didžej. Povabilo je sprejel izključno zaradi prijateljstva z Valentinom, ljubljencem takratnih lastnikov. Ker so ga obravnavali kot rezidenta številka dve, ni imel konkurenčne klavzule in je lahko – za razliko od Tineta – vrtel, kjer je hotel."

Umekova prva Mumps izdaja (2001), pri založbi Tortured (v lasti Billy Nastyja), kjer je združil svojo ljubezen do zgodnje house glasbe in strast do klubskega techna, je slovenskega didžeja popeljala v mednarodno središče dogajanja. Pričeli so ga zasipati z vabili za nastope v tujini. Spominja se občutkov pred prvimi velikimi nastopi v tujini: "Pred nastopom na Maydayu sem razmišljal, ali mi je res treba hoditi na tako komercialen žur, ampak sredi seta me je zadelo, da so spodaj mulci, ki doživljajo enako evforijo kot jaz pred njimi. Mulci, ki me gledajo kot vzornika in bo mogoče nekdo od njih čez nekaj let stal na mojem mestu. Potem sem se le nasmejal in odpeljal enega najboljših setov v mojem življenju." Doslej je vrtel že na štirih kontinentih, glasbeno osvajanje ga čaka le še na črni celini.

Založbe in projekti

Prvi Umekov izlet v založniške vode je bil zagon pionirske slovenske specializirane tehno založbe Absense, ki sta jo zagnala z Boštjanom Marušičem. Etiketa se je tudi mednarodno uveljavila z alternativnimi izdajami slovenskih in hrvaških producentov (Umek, Anorak, Random Logic, Brother's Yard, Clox), na podzaložbi Expire pa so izdajali tuje tehno mojstre, kot je na primer Innigo Kenedy.

Še večjo prepoznavnost je dosegel v navezi z Valentinom Kanzyanijem, s katerim vodita založbi Recycled Loops in Earresistible Musick. Predvsem prva je v mednarodnih krogih sinonim slovenskega tehna. Ideja za založbo se je porodila, ko sta Umek in Kanzyani vrtela v Ambasadi Gavioli. Prvotno naj bi založba z imenom Next Wave nastala pod okriljem Ambasade, vendar sta zaradi ločitve od Ambasade DJa s podporo distribucije Prime leta 1999 zagnala lastno založbo. Poimenovala sta jo Recycled Loops po takratnem trendu recikliranja starih tehno 'loopov'. Leto kasneje sta vzpostavila še založbo Earresistible kot platformo za razvijanje lastnega, precej trdega housa..

Leta 2000 je DJ Umek z glasbenimi kolegi Bizzy, Dojaja, Psiho in Plotz zagnal še en uspešen projekt - Consumer Recreation. Zaživel je kot serija odmevnih večerov v klubu Lipa in se uveljavil kot organizacija za prirejanje elektronskih zabav, oddaja na radiu Gama MM in kot samostojna založba. Ideja je bila, slovenskemu občinstvu predstavljati novo glasbo, promo plošče, s katerimi so Umeka na njegovih nastopih v tujini zalagali didžeji in založbe. Ekipa Consumer Recreation je leta 2003 združila moči s Taotechom in še nekaterimi vidnimi posamezniki na področju zasnove in izvedbe elektronskih glasbenih prireditev. Nastala je organizacija Explicit Musick, ki je slovensko sceno zaznamovala z nepozabnimi masovkami, kot so Meet Me, Sindustry in Eurora ter postavila merila za organizacijo velikih elektronskih žurov v Sloveniji.

Nadgradnja projekta Consumer Recreation je zagon nove filozofije klubarjenja in svežih zvočnih sistemov pod imenom Astrodisco. Pobuda, v kateri se je 2006 Umek pridružili kolegom Bizzyju, Dojaji in Krizsu, je poseben slovenski prispevek k novodobnemu "elektro-minimalizmu", ki temelji na snovanju butičnih klubskih večerov za sladokusce v povezavi z razvijanjem večpredstavnostnih ustvarjalnih rešitev. Z gradnjo na prepoznavni avtorski glasbi, neomejenem prepletanju glasbenih žanrov, gostovanju svežih globalnih glasbenih gurujev in izborom nenavadnih kombinacij, si je Astrodisco nabral zvesto občinstvo in v naš prostor vnesel tudi koncept klubarjenja med tednom, saj je zaradi nekoliko bolj humanih urnikov pritegnil tudi zaposlene ljubitelje plesne elektronike. Vzporedno je Astrodisco zaživel še kot založba. Trenutno najbolj aktualen projekt je 1605 – Sixteenofive, ki deluje kot založba in eksperimentalen organizacijski sistem obenem.

1605 - Glasbena terapija

Leto 2007 je bilo v karieri DJ Umeka zaznamovano kot začetek druge etape ustvarjanja. Kot reden član stotnije najbolj priljubljenih elektronskih producentov na svetu se je odločil za drzno potezo: svoj vedno natrpani urnik je nekoliko oklestil in začel s temeljito prenovo zvoka. Smernice zvočnega preporoda je nakazal že v okviru projekta Astrodisco, večji prelom s preteklim ustvarjanjem pa je obeležil z zagonom nove mednarodne glasbene platforme 1605 – Sixteenofive. Preporod simbolno nakazuje tudi ime založbe, ki označuje Umekov rojstni datum. Prenova zvoka sovpada z nastajanjem novega albuma ter celostno prenovo Umekovih klubskih nastopov. Čeprav je bil velik zagovornik vinila, je moral priznati premoč digitalnih formatov, ki didžejem omogočajo manipuliranje zvoka v realnem času. S tem se je sicer nekoliko odmaknil od klasičnega didžejanja, a se obenem približal vsakokrat edinstvenim 'live actom' .